fbpx

Kakšna oseba želite biti med covid-19 pandemijo?

Koronavirus, Odnosi

Covid19 je kriza in tek na dolge steze. Prej, ko to sprejmemo, lažje in hitreje se bomo prilagodili, nam svetuje PhDc. Mirjana Franković, psihoterapevtka in skozi primere pokaže kako.

poklon darilo cvetje ljubezen

Po spletu je zaokrožila shema z vprašanjem, “kakšna oseba želite biti med covid-19 pandemijo?”. Shema predstavlja različne faze, skozi katere prehaja vsak izmed nas v teh izrednih razmerah. V želji, da bi razumeli, kaj se nam dogaja, poimenovali in ubesedili nekatera občutja ter prepoznali čustva, smo prosili za razlago psihoterapevtko in moderatorko portala Med.Over.Net. PhDc. Mirjana Franković, transakcijski analitik, nam je pomagala razložiti različne faze soočanja s krizo in kako med njimi prehajamo.

Cona udobja je izginila

Cono udobja imenujemo tisti del našega sveta, tisti psihološki “prostor”, v katerem se človek počuti “kot doma”, to pomeni sproščeno, mirno in lahko uživa. To ni prazen prostor, ampak je napolnjen z vsebinami, v kateri se človek dobro počuti. Sestavljen je iz določenih krajev in prostorov, vsebuje nekaj posebnih ljudi, na katere je oseba čustveno navezana in s katerimi ima določene odnose, tu so vključujeni tudi njegovi najljubši hobiji.

Vsaka cona udobja ima svojo mejo do tistega drugega dela sveta, kjer se človek ne počuti tako udobno. Vse dokler je človek v svojem območju udobja – coni udobja – se ne počuti ogroženega. V coni udobja se ne boji, ni napet, ampak je miren in lahko uživa. Zunaj te cone pa ljudje delujemo drugače.

Zunaj meja naše cone udobja namreč ocenjujemo, da je povečano tveganje in s tem ogroženost. Ne počutimo se varno, čustva se okrepijo, včasih smo zaskrbljeni, prestrašeni, jezni, užaljeni in podobno.

V zadnjih tednih so nas okoliščine “vrgle ven” iz cone udobja in najprej se je pri ljudeh pojavil strah. Nismo vedeli točno, niti razumeli, kaj se dogaja, saj se s takšnimi preizkušnjami še nikoli prej nismo soočili. Nismo vedeli, kaj se dogaja, ne vemo, koliko časa bo trajalo, kako bomo tole sploh prenesli, kaj bo z našim zdravjem, zdravjem naših ljubih ljudi, našimi službami, šolami, kako se bomo in kdaj izvleki iz tega … 

Shema - covid-19 razlicne faze soocanja s situacijo

Kako lahko razširimo in ponovno najdemo cono udobja?

Pomembno je, da se vsak nauči delovati zunaj svojega območja udobja. Pomembno je tudi, da ga zna ohranjati, zato da se lahko vrne vanj, kjer se sprosti in počiva. Težave nastanejo, ko se oseba tako boji zunanjega sveta, da noče zapustiti svoje cone udobja ali ko se ta cona “zoži”. Takrat se oseba nima možnosti sprostiti in spočiti. In prav sledenje se nam zdaj  dogaja.

Vendar je narava sveta taka, da nas bo znova in znova prisilila v delovanje izven cone udobja. Zato je pomembno, da obvladamo to veščino in imamo sposobnost dolovanja izven svoje cone udobja, saj le tako rastemo, zorimo, krepimo samozavest in celostno izboljšujemo kvaliteto svojega življenja.

Prva stvar, ki nam v teh časih zmanjšuje občutek tesnobe je spoštovanje vseh predpisanih mer in ukrepov. Ker s tem povemo sebi, da smo naredili prav vse, kar je v naši moči. Tisto, kar ni v naši moči, tisto, na kar nimamo vpliva, pa je potrebno sprejeti. Pomembno je razumeti, da je občutenje strahu in tesnobe v teh časih normalno, saj je strah povsem normalen čustven odziv na nevarno situacijo.

Torej, nadaljujemo z vsemi zaščitnimi in samo – zaščitnimi ukrepi: samoizolacija, ven samo po najnujnejših opravkih in za rekreacijo, delo od doma, skrb zase in za druge, maska, rokavice ….

Tako se zmanjšuje občutek tesnobe in sledi faza navideznega sprejemanja v smislu: “ok, dobro je, delo od doma, ni šole, ok, se bom malo spočila, naspala.
Skozi to fazo so nekateri že šli, za nekatere še traja. Je pa praviloma zelo kratka..

V naslednji fazi človek razmišlja: “No, imam čas dokončat te in one opravke, pospraviti, popraviti nekaj”. Zaposli se z opravili, za katere si nikoli ni vzel časa, ker ga je vedno zmanjkalo.
Nabor del in opravil se počasi krajša in postopno se jih tudi zasitimo.

Takrat preidemo v fazo dolgočasja in frustriranosti. Naj pojasnimo dolgočasje: dolgčas nam je takrat, ko smo v neki situaciji, v kateri ne moremo uresničiti nekih svojih želja. Funkcija čustva dolgočasja ta, da nas vzpodbudi za akcijo. Vendar v obdobju pandemije, tega morda ne moremo narediti, saj je virus prisoten vsepovsod in hkrati smo omejeni pri gibanju (na svoj dom, zaprte trgovine, ni prehoda med občinami …).

Zato je potrebno, da sami pri sebi odkrijemo, kaj pa je tisto nekaj, kar lahko v tej situaciji vseeno naredimo/delamo, da bi nas zadovoljilo.
Pri tem smo ljudje zelo ustvarjalni. Slišim od prijateljic, ki so se ukvarjale z risanjem v osnovni šoli, da se zdaj ponovno obračajo k temu hobiju. Nekateri ljudje se učijo tuje jezike, nekateri kvačkajo, pišejo knjige, internet je pol tečajev po zelo dostopnih cenah ali celo brezplačno, mnogi berejo, so se lotili šivanja zaščitnih in pralnih mask za obraz. In prav slednjim posebna zahvala z moje strani.

Nevarnost, da ostanete v fazi frustracije in kako iz nje?

Obstaja tudi temnejša stran frustriranosti. Namreč, ko smo ljudje frustrirani, nam pogosto pade prag tolerance. Zato včasih reagiramo neprijazno, arognatno, nesramno in zajedljivo, tudi za malenkosti.

Zato se je pomembno zavedati, da so zdaj na preizkušnji odnosi. Preobremenjenost staršev s šolanjem otrok je dodatna zadolžitev, ki jo imajo ob vseh drugih obveznostih. Zato je zelo dobro, če si lahko partnerja vsak dan vzameta nekaj časa zase, da se spočijeta in sprostita. Šifra je: pazim jaz nate, paziš ti name.

“Umik vase” in “požvižgam se na vse” – dva ekstrema neučinkovitega spopadanja s travmo zaradi izrednih razmer

V trenutni situaciji nekateri ljudje poleg anksioznosti čutijo tudi občutek depresije, ki ni prava depresija (to je takrat, ko ljudje ne vidijo prihodnosti), temveč bolj občutek hibernacije. En takih pokazateljev je lahko pretirano spanje, kar je v svojem bistvu skrajševanje dneva in izogibanje dolgočasju.

Pomembno je vedeti, da ljudje takrat, ko trpijo, a razumejo zakaj trpijo in kaj je smisel tega, se lažje prilagodijo.

Ljudje smo najbolj prilagodljiva bitja na planetu. S tem, ko se samoizoliramo, pazimo na sebe in na naše ljube ljudi. Zato to delamo.

Kaj pa tisti, ki se požvižgajo na ukrepe in priporočila?

Ljudje, ki na različne načine negirajo celotno zadevo: “Ah, dej no dej, saj to je navadna gripa.” Ali pa: “Ah, nima veze če zbolim, saj bom odležal pa bo.” In tudi: “Tole je globalna manipulacija za preprazporeditev kapitala” …so nevarni družbi, saj s svojim obnašanjem in neupoštevanjem navodil za preprečevanje širjenja okužbe ogrožajo druge. Znano je, da obstaja povezava med strahom in upoštevanjem navodil: “Manj, ko se bojijo, manj upoštevajo in bolj so nevarni.

Še pomemben nasvet o spremljanju poročil in obvestil v medijih. Nekateri ljudje spremljajo poročila vsake četrt ali pol ure. To počnejo v želji, da bi razumeli situacijo in s tem zmanjšali strah.

To ni koristno, nam ne pomaga obvladati situacije in svojih čustev, temveč nas samo porine po spirali tesnobe nazvdol.

Dovolj je, če 2x do 3x dnevno poslušate ali preberete poročila, Covid19 je kriza in tek na dolge steze. Prej, ko to sprejmemo, lažje in hitreje se bomo prilagodili.

Pripravila: PhDc. Mirjana Franković, spec. dipl. ekon., transakcijski analitik – psihoterapevtka


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?