Kakšen je vaš krvni tlak?

Bolezni, Obvestila, Zanimivo

Za preprečevanje pojava zvišanega krvnega tlaka je bistven pomen zdrava prehrana in zdrav življenjski slog.

Vsako leto 17. maja se obeležuje svetovni dan hipertenzije, katerega namen je ozaveščanje ljudi o krvnem tlaku ter pomenu zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju in zdravljenju zvišanega krvnega tlaka. Na pobudo Sekcije za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva bodo v organizaciji zdravstvenih domov po Sloveniji od 17. do 24. maja 2016 potekale meritve krvnega tlaka in ozaveščanje o preprečevanju in obvladovanju arterijske hipertenzije. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa želijo poudariti pomen zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga, s katerim lahko vplivamo na preprečevanje pojava zvišanega krvnega tlaka.

Zvišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni. Sem sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic. Kronične nenalezljive bolezni so v Sloveniji in svetu vodilna zdravstvena težava in vzrok za prezgodnjo umrljivost. V Sloveniji kronična obolenja povzročijo 70 % vseh smrti, med vodilnimi vzroki pa so na prvih dveh mestih bolezni srca in ožilja ter rak. Tudi v letu 2008 so bile smrti zaradi bolezni srca in ožilja v EU-27 in tudi v Sloveniji daleč najpogostejši vzrok smrti (v Sloveniji so bile vzrok za 39,5 % vseh smrti, in sicer za 33,1 % smrti med moškimi in 46,0 % smrti med ženskami). Čeprav se v Sloveniji delež smrti pri obeh spolih zaradi bolezni srca in ožilja že od leta 1990 zmanjšuje, so te še vedno vzrok za 38 % celotne umrljivosti prebivalstva. Skrb vzbujajoča je predvsem prezgodnja umrljivost, ki je pogosta že po 40. letu starosti in se z višanjem starosti še stopnjuje. Pričakovano trajanje življenja se z razvitostjo družbe sicer podaljšuje, še vedno pa zaradi neustreznega načina življenja veliko ljudi umre prezgodaj.

Na podlagi CINDI anketnih raziskav se ugotavlja, da se pojavnost arterijske hipertenzije v zadnjem desetletju povečuje s pomembnim trendom, predvsem na račun moških (Slika 1). Pojavnost je najvišja pri najstarejši starostni skupini, ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe, pri najnižjem družbenem sloju; prebivalci tega sloja jemljejo tudi največ zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku. Krvni tlak, ki je izmerjen pri zdravniku zaradi zdravstvenih težav, je pogosteje izmerjen pri ljudeh z najnižjo stopnjo izobrazbe in najnižjem družbenem sloju; pri preventivnem zdravstvenem pregledu pa je krvni tlak izmerjen pogosteje pri ljudeh z najvišjo stopnjo izobrazbe in najvišjem družbenem sloju.

hipertenzija1

Slika 1. Porazdelitev povišanega krvnega tlaka med spoloma, odrasli, samo-poročani rezultati, Slovenija, 2001 – 2012

Vir: Nijz

Arterijska hipertenzija kot posledica nezdravega življenjskega sloga

»Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot so čezmerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, čezmerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost. Zato je zdrav življenjski slog zelo pomemben v preprečevanju zvišanega krvnega tlaka. Sicer pa je povišan krvni tlak kronična bolezen, ki zahteva dosledno zdravljenje do konca življenja in pomemben del učinkovitejšega zdravljenja je seveda tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga,« poudarja Jožica Maučec Zakotnik, predstojnica Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ.

Čezmeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Prevelika količina zaužite soli je dejavnik tveganja za nastanek drugih kroničnih bolezni (bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in raka želodca). Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 140 % presegamo dnevni še varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 %, otroci pa za 67 %. Za odrasle je varen dnevni vnos soli do 5 gramov, vključno z zaužito soljo v živilih/obrokih.

»Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti izven doma. Zato je bil v letu 2010 sprejet prvi Akcijski načrt za zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije in prvi uspehi so se že pokazali, saj se je vnos soli pri odraslih po zadnjih raziskavah v petletnem obdobju zmanjšal za 9 %,« pojasnjuje izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z NIJZ.

»Poleg sprememb v prehranjevalnih navadah ljudi je nujno postopno nižanje vsebnosti soli v živilih. V Sloveniji s celostnim pristopom – s partnerskim sodelovanjem z živilsko predelovalno industrijo in ponudniki prehrane, s stalnim osveščanjem in usklajenim delovanjem zdravstvenih delavcev delujemo v smeri zagotavljanja zdravih izbir za zniževanje vnosa soli pri vseh populacijskih skupinah« je dodala dr. Urška Blaznik z NIJZ.

Par--zgodba-marije

Pomen urejenega krvnega tlaka

»Krvni tlak je v populaciji porazdeljen glede na Gaussovo krivuljo in s številnimi študijami so ugotavljali, kateri je tisti krvni tlak, ki bi povzročil povečano tveganje za kardiovaskularne dogodke. Ugotovili so, da je to vrednost, ki na splošno v populaciji velja 140/90 mmHg in da krvni tlak nad to vrednostjo prinaša povečano tveganje za nastanek kardiovaskularnih dogodkov«,

pojasnjuje asist. mag. Jana Brguljan Hitij, predsednica Sekcije za arterijsko hipertenzijo in opozarja:

»Povišan krvni tlak imenujemo tudi tihi ubijalec, kajti zelo dolgo se njegovih posledic ne zavedamo, nato pa pride do pojava okvare tarčnih organov, kot so pojav srčnomišičnega infarkta, pojav odpovedi ledvic in pa pojav možganske kapi. Zato je pomembno, da vsak posameznik že od mladosti dalje pozna svoj krvni tlak in ga tudi redno, vsaj enkrat letno kontrolira«.

Zdravljenje hipertenzije (zvišanega krvnega tlaka)

Večina bolnikov s hipertenzijo potrebuje zdravljenje z zdravili, katerih glavni namen je preprečiti srčno in možgansko kap ter bolezni ledvic. O svoji oskrbi se morajo dogovoriti z osebnim zdravnikom in redno jemati zdravila, kot jim jih je predpisal zdravnik, zdravnika takoj opozoriti na neželene učinke, nadaljevati s spremljanjem krvnega tlaka tudi po prejemu zdravil, biti pozorni na medsebojne učinke zdravil in upoštevati načela zdravega življenjskega sloga.

Priporočila za normalen krvni tlak

Zdrav življenjski slog lahko neposredno vpliva na preprečevanje in normalizacijo zvišanega krvnega tlaka. Trije namigi vam pomagajo k zdravemu življenju.

Zdrava prehrana

»Zdrava prehrana je zelo pomembna, zato moramo zaužiti od tri do pet kakovostnih obrokov dnevno. Jesti je treba počasi, izbirati živila z manjšo vsebnostjo soli, omejiti vnos predelane in hitro pripravljene hrane, povečati vnos sadja in zelenjave ter omejiti količino popitega alkohola.« priporoča izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z NIJZ.

Nadzorovanje telesne teže

V našem hitro spreminjajočem se svetu narašča število ljudi s čezmerno telesno težo in debelostjo. Povečana telesna teža lahko vodi v hipertenzijo.

Aktivno življenje

Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, zato je redna zmerna telesna dejavnost izjemno pomembna za ohranjanje zdravja. Začnemo lahko že z malenkostmi v vsakdanjem življenju, kot je uporaba stopnic namesto dvigala, igranjem z otroki ali vnuki v naravi in sprehodom po kosilu. Pred načrtovanimi večjimi napori pa se morajo osebe z resnejšimi bolezenskimi stanji posvetovati z izbranim zdravnikom.

Ne pozabite:

Zdrav življenjski slog je pomemben tako v preprečevanju kot v zdravljenju zvišanega krvnega tlaka.

»Ljudje, ki so ogroženi, da zbolijo za kroničnimi boleznimi ali celo že imajo katero od teh bolezni, kot so na primer zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, različne oblike srčno žilnih bolezni, debelost, se lahko v preventivnih (zdravstveno vzgojnih) centrih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji udeležijo brezplačnih CINDI delavnic. Te vključujejo delavnice o promociji zdravja, dejavnikih tveganja, delavnic zdravega hujšanja, zdrave prehrane, telesne dejavnosti, opuščanja kajenja in zmanjšanja tveganega pitja alkohola. Lahko pa opravijo tudi testiranje telesne zmogljivosti s testom hoje na 2 kilometra. Z izboljšanjem življenjskega sloga lahko seveda bistveno izboljšajo svoje zdravje in kakovost življenja,« svetuje Jožica Maučec Zakotnik, z  NIJZ.

RSS Ustavi se!

  • Vdihni spokojnost
    Ko govorimo o obvladovanju stresa in njegovih posledicah, so vzhodne tradicionalne metode zelo dobrodošle, saj iskanju ustreznih rešitev – zdravila, vedenjske intervencije ali podobno.
  • Nadzorovan umik
    Dolgo sem ostala pod prho. Spirala sem s sebe njene ostudne besede, pa se me še danes držijo kot prilepljene. Ostala pa mi je zavest, da sem ravnala prav, ker sem ohranila mirno kri in se nadzorovano umaknila.
  • Ujeti v prestrašenem telesu
    Življenje s spominom prestrašenega telesa prinaša pomanjkanje občutka varnosti, kar še dodatno povečuje občutke strahu in nam onemogoča živeti svobodno življenje znotraj sebe in v odnosih.
  • Razumevanje in dvigovanje ženske moči
    Čeprav naj bi ženske po tradiciji veljale za »šibkejši« spol, pa skrivamo v sebi vendarle izjemno moč, drugačno moč, saj ne pravijo zaman, da ženska podpira tri vogale hiše. 
  • Zaslužiš si dobro življenje, ne da te nekdo tlači
    Kdorkoli bere te vrstice ... Vedi, da si vreden ljubezni, sposoben, lep, unikaten takšen kot si. Zaslužiš si dobro življenje, ne da te nekdo tlači in ponižuje, saj vsak človek ima dušo in duša zaboli.