fbpx

Kako ublažiti nadležni kašelj?

Novice, Zanimivo, Zdravje, Zdravoteka

Kašelj je opozorilni znak, ki ga ne zanemarite. Če traja več kot teden dni in ga v tem času ne odpravimo, obiščite …

Kašelj je pogosta težava, s katero se spopadamo predvsem v hladnejših mesecih, ko so prehladna obolenja pogostejša. Najpogosteje ga povezujemo z virusnimi okužbami, kot je prehlad, ali bakterijskimi okužbami, sicer pa je lahko tudi spremljevalec drugih bolezni. Kašelj je nadležen in moteč, saj nas lahko omejuje pri opravljanju dnevnih opravil ter vpliva na kakovost življenja.

Kaj pravzaprav je kašelj?

Pogosto nas preseneti podnevi z napadi izkašljevanja, ponoči pa nam otežuje spanec. Kašelj je koristen zaščitni refleks organizma, ki omogoča čiščenje dihalnih poti. S kašljem se iz dihal odstranjujejo izločki in dražeče snovi (sluz, gnoj ali tekočino ter manjše tujke). Zato kašlja oziroma izkašljevanja v večini primerov ni priporočljivo zavirati, saj se tako dihalne poti hitreje in učinkoviteje očistijo.

Kašelj ni bolezen, ampak simptom.

Največkrat ga povzročajo virusi, redkeje bakterije. Če gre za akutno virusno obolenje, zdravniki ne predpišejo nobene terapije. Zdravljenje je simptomatsko, z veliko počitka in pitja večje količine tekočine (do 2 l na dan). Virusno obolenje pa lahko preide v bakterijsko, če ga ne zdravimo, in takrat je potrebno zdravljenje z antibiotiki.

Dosledno upoštevajmo higieno kašljanja in kihanja; uporabimo papirnat robček, ki ga po uporabi varno odvržemo v najbližji koš za smeti; če robčka nimamo pri sebi, kihamo in kašljamo v zgornji del rokava. V nasprotnem primeru predstavlja nehigiena »zanesljiv« vir širjenja prehladnih okužb.

Kaj povzroča kašelj?

Kašelj, ki traja do tri tedne, imenujemo kratkotrajni oziroma akutni kašelj. Ta je najpogostejši; običajno je najprej sluznica žrela suha in vzdražena, kar refleksno sili h kašlju, kasneje lahko postane kašelj moker ali produktiven – pri takem se izkašljuje izloček. Če je ta prozoren in voden, gre običajno za virusno obolenje ali alergijske bolezni. Če je obarvan rumenkasto zeleno, lahko gre za bakterijsko okužbo. Kašelj je lahko tudi simptom drugih bolezni, alergij ali draženj.

Najpogosteje kašelj povzročajo akutne okužbe zgornjih dihalnih poti (nos, obnosne votline ali sinusi, žrelo, grlo), lahko pa tudi tujek v grlu, kajenje, onesnažen zrak, astma, kronični bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in drugo. Lahko je tudi psihogenega izvora.

Kašelj, ki traja dalj kot osem tednov, pa je kroničen kašelj. Pogost vzrok kroničnega kašlja je kajenje; značilno je »jutranje čiščenje dihal« s kašljem. Kašelj lahko povzročajo tudi bolezni v žrelu, grlu, preponi, osrčniku ali pljučni mreni.

Posebej smo pozorni na trajanje in lastnosti kašlja, kot so suh/produktiven kašelj, pojavljanje čez dan, primesi v izkašljanem izpljunku (gnoj, kri). Večje spremembe kašlja pa so razlog za obisk pri osebnem zdravniku.

Zdravljenje

Pri kratkotrajnem kašlju (manj kot 3 tedne), ki je posledica virusne okužbe dihal, je primerno simptomatsko zdravljenje.

Organizem skuša s kašljanjem odstraniti čezmerno nastajanje sluzi, zato je med zdravljenjem pomembno:

  • pitje večjih količin toplih napitkov, saj s tem preprečujemo pretirano izsušenost sluznic, ki upočasnjuje zdravljenje. Toplota iz napitkov se skozi požiralnik prenese na sapnik, izboljša prekrvavljenost tega področja dihal in s tem pomaga k hitrejši obnovi sluznice, ki so jo poškodovali mikrobi. Topli napitki tudi dodatno vlažijo razdraženo sluznico in jo s tem pomirjajo;
  • pri mokrem oziroma produktivnem kašlju si pomagamo s preparati za lažje izkašljevanje. Pri suhem kašlju se zaviranje kašlja običajno odsvetuje, razen kadar nočno siljenje na kašelj močno poslabša kakovost spanja;
  • redno čiščenje nosne votline s fiziološko raztopino večkrat na dan. Krajši čas (5–7 dni) se lahko uporabljajo nosni dekongestivi, s tem se zmanjša oteklost nosne sluznice, kar pomeni zmanjšano izločanje sluzi in zatekanja le-te v grlo;
  • izogibanje kajenju in gibanju v onesnaženem ozračju.

Če je kašelj produktiven, njegovo zaviranje ni priporočljivo. Za virusne ali alergijske bolezni je značilen svetel ali bel izmeček. Pri bakterijskih okužbah pa je izmeček običajno rumenozelen ali rjav. Pretirano nastajanje sluzi v dihalnih poteh poveča tveganje za pojav bakterijskih okužb v dihalnih poteh. Zaradi oslabljenega refleksa kašlja ali premalo tekoče sestave sluzi lahko ta začne zastajati v pljučih. To lahko vpliva na delovanje pljuč in povečuje tveganje za nastanek dodatnih okužb dihal, saj je sluz dobro gojišče za mikrobe. Zato je pomembno, da sluz iz dihalnih poti čim hitreje odstranimo.

Pomembno …

Kadar jemljemo zdravila za izkašljevanje, je pomembno, da jih uporabljamo do pomiritve kašlja, torej dokler organizem sam ne zagotavlja normalnega tvorjenja redkejše sluzi in njenega normalnega izločanja iz dihalnih poti.

Hkrati z lajšanjem izkašljevanja ali pomirjanjem kašlja je za trajno izboljšanje stanja treba odpraviti tudi vzroke za nastanek kašlja. Zato skrb za naravno odpornost in preprečevanje okužb ni odveč.

Kašljanje lahko traja tudi več tednov. Če se kašelj po dveh tednih ne umiri, obiščite zdravnika.

Kdaj moramo ob pojavu kašlja obiskati zdravnika?

Kronični kašelj je vedno vzrok za obisk zdravnika. Pri akutnem kašlju pa obiščemo zdravnika, če opazimo v izpljunku kri ali če opazimo hujšanje, visoko telesno temperaturo, hitro bitje srca, težko sapo in splošno telesno oslabelost.

Samozdravljenje kašlja se ne svetuje otrokom, mlajšim od enega leta, nosečnicam in doječim materam, starostnikom in v primerih, če kašelj spremljajo alarmantni znaki: visoka vročina, bolečina v pljučih, piskajoče dihanje, zmedenost, otekel obraz in občutljivost v predelu obnosnih votlin, lajajoč, glasen in votel kašelj, izguba glasu, pojavljanje kašlja ob določenih urah ponoči, kašelj s kiselkastim okusom v ustih, če kadilski kašelj ne pojenja po enem mesecu po opustitvi kajenja.

Kašelj je torej opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti. Lažje ga obvladujemo, če poznamo njegov vzrok. Še posebej bodite pozorni, če kašelj traja več kot teden dni. Če ga v tem času ne premagamo oziroma se pojavijo dodatni zapleti, kot so visoka vročina, izpuščaji in glavobol, moramo brez dvoma obiskati zdravnika.

 


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?