Kako otroku pomagati nadvladati njegove strahove

Družina, Zanimivo

Se vaš otrok spopada s strahovi ali fobijami? Preberite najboljše pomirjujoče strategije za otrokove največje strahove.

Otroka postane strah, če okoliščin ne razume ali pozna, ali te presegajo okvire njegovega nadzora. V takih situacijah je otrokov krhki občutek varnosti preveč pretresen in zmeden. Otrok se med svojim razvojem srečuje z mnogimi doživetji, ki izzivajo njegov občutek varnosti. Veliko se jih že zgodaj spopada s strašnimi, tudi življenjsko ogrožajočimi situacijami. Pomemben del “škode”, zaradi katerega je otroka strah, nastane kot posledica grobosti, groženj in nasilja, ki jih pogosto najdemo v filmih, risankah in pravljicah.

Večina strahov sčasoma izgine oziroma jih otrok tako rekoč preraste. Če otrokov strah vztraja in ga popolnoma obremeni, bo otrok potreboval našo pomoč.

Predstavljamo vam najboljše pomirjujoče strategije za otrokove največje strahove (realne ali namišljene):

Strahovi malčkov

Vsak neznan prizor ali zvok (npr. čudna žival, ki se preveč približa; glasne sirene) jih lahko spravi v paniko. Pogosto se malčki bojijo neškodljivih stvari, kot je na primer sesalnik. Čeprav se zavedajo svojega okolja, še ne razumejo vsega kar se dogaja v njem. Otrok lahko ve, da sesalnik počisti umazanijo, vendar pa ni prepričan, da ne bo posesal tudi njega! Otrok se lahko na splošno začne bati balonov, če recimo na rojstnem dnevu poči balon in se je poka močno ustrašil.

Pomirjujoče strategije:

Igrajte se detektiva. Če vam vaš otrok ne more povedati kaj ga straši, mu pomagajte najti besede in iščite namige. Otrok, ki daje vtis, da se boji oblačenja, se lahko v resnici boji samo oblačenja oblačil z gumbi. Teh še ne more odpeti in se zato počuti ujetega.

Bodite ustvarjalni. Eksperimentirajte z načini, ki se otroku pomagajo počutiti varnejše. Za malčke velja, da bolj, kot je vizualna strategija, bolje deluje. Če se otrok boji, da bi ga odtok v kadi posrkal, ga pokrijte s krpico ali narobe obrnjeno skodelico, kar mu bo dalo občutek varnosti.

Spremenite otrokovo dojemanje. Če kriči ob pogledu na hrošče, mu prebirajte knjige o prijaznih hroščih ali pa jih rišite. Ko se bo nehal bati ideje o “strašnih” hroščih, se bo ob resničnih počutil pogumnejši.

Razjasnite napačna prepričanja. Odhod k frizerju za odrasle ni nobeno posebno dejanje. Odraslim se zdi takšno dejanje samoumevno, otrok pa ne razume, da lasje ne krvavijo in da frizerka ne odstriže tudi ušes. Zato je potrebna za vsako dejanje, razlaga. Več kot bo vaš malček vedel, manj ga bo skrbelo.

Strahovi predšolskih otrok

Ko štiri- in pet- letniki začnejo razumevati abstraktne pojme, njihovi strahovi postanejo kompleksnejši. Bojijo se tega, kar lahko vidijo in tega, kar preži v njihovi domišljiji; pošast pod posteljo, stvari, ki ponoči pokajo, in kar bi se lahko zgodilo, ko očeta in mame ni v bližini. Ta starost predstavlja vrhunec nočnih mor. Ker imajo predšolski otroci težave pri razlikovanju resničnega od namišljenega, lahko svoje slabe sanje doživijo kot zastrašujoče resnične.

Pomirjujoče strategije:

Odgovorite na ”kaj, če”. Otroci te starosti so večinoma zaskrbljeni glede dogodkov in dejanj, ki bi se lahko zgodili. Če se vaš otrok boji sosedovega psa in je zaskrbljen že ob pogledu nanj, ga pomirite z razlago pasjega vedenja. Namesto, da rečete ”Pes te ne bo ugriznil.” bodite specifični: ”Pes te ovohava, da bi te spoznal. Lajež pa je njegova govorica”.

Ne pretiravajte ob nočnih morah. Če otrok ponoči doživlja slabe sanje, se ga zagotovo potrudite potolažiti. Kljub temu, da ste utrujeni in bi ga najraje vzeli k sebi v posteljo, je bolje, da se potrudite s pomirjanjem in mu daste občutek varnosti. Vztrajajte, da otrok zaspi nazaj v svoji postelji, saj bi sicer potrdili njegove strahove ter mu nudili potuho, ki bi jo lahko začel izkoriščati.

Poiščite vzornike. Če se otrok boji plezal na igrišču, ga spodbujajte h gledanju starejšega brata / sestre ali drugega otroka podobne starosti, ki se igra na igralih, ne da bi ga silili k igri. Gledati nekoga, s komer se lahko poistoveti pri soočanju s svojim strahom, mu lahko vlije poguma.

Spoštujte njegova čustva. Draženje ali siljenje otroka v soočenje s položajem, ki ga straši, se vam bo najverjetneje maščevalo. Prav tako ne spodbujajte strahu, ker boste na ta način otroka prepričali, da je resnično v nevarnosti. Če otrok vsakič ob grmenju občuti stisko ali se nenormalno boji, ga ne dvigujte k sebi in tesno stiskajte v naročju, temveč se spustite na njegovo raven, se z njim raje pogovarjajte in ga poskušajte odvrniti od razmišljanja o njegovih strahovih.

Strahovi velikih otrok

Starejši otroci se zavedajo, da se včasih dogajajo tudi slabe stvari. Ne razumejo pa še verjetnosti, da bo nek resnično strašen dogodek lahko pretresel tudi njihov svet; da bo neznanec ponoči skozi okno splezal v njihovo sobo, se bo zgodil potres ali nasilje v šoli. Ker pogosto poslušajo in slišijo o teh stvareh od svojih prijateljev, ali vidijo pri novicah, ne dobijo pravega občutka perspektive.

Pomirjujoče strategije:

Naučite otroka veščin obvladovanja. Vaš otrok je dovolj star, da se nauči sprostitvenih tehnik, ki bodo upravljale njegove fizične odzive na strah, kot sta razbijanje srca ali nemiren želodec. Spodbudite ga k izvajanju dolgih, počasnih vdihov in izdihov in si izmislite pomirjujoče mantre kot je, ”Varen sem v svoji postelji. Vsa vrata in okna so zaprta.”

Izogibajte se izpostavljenosti medijem. Ker je otrokov pogled na svet omejen, ne ve, kako pogosti so potresi ali koliko ugrabiteljev otrok obstaja. Vseh novic poberejo veliko več kot mislite, ko mimogrede slišijo kaj poslušate ali gledate. Celo nekatere otroške oddaje in video igre so lahko preveč intenzivne, nasilne in strašne.

Pogovarjajte se o smrti. Za otroke te starosti ni nenavadno, da ji skrbi vaša smrt. Če vaš otrok načne to temo, mu zagotovite, da nameravate živeti dolgo življenje in mu stati ob strani. Lahko mu celo poveste o vseh svojih dobrih navadah, ki vam pomagajo ohranjati zdravje. Ker je otrokov osnovni strah najverjetneje v smislu kdo bo skrbel zanj, če njegovi starši umrejo, mu lahko poveste še, kdo bo skrbel zanj v takem primeru, saj se bo počutil bolj varno.

Pojasnite verjetnost. Ko je pri novicah objavljen strašen dogodek; teroristični napad ali naravna katastrofa, se ne izogibajte pogovoru o tem. Otroku pojasnite, da so takšne tragedije redke, vendar pa imate vi, njegova šola in domača skupnost v primeru slabega dogodka, načrte, da se zavarujete in odidete na varno.

Ko strah postane fobija

Ljudje pojma strah in fobija pogosto uporabljajo izmenično, vendar pa se pojma zelo razlikujeta. Če se otrok na primer boji vode, lahko joka med umivanjem, vendar ga vseeno lahko zvabite v kad. Otrok, ki ima fobijo na vodo pa postane histeričen, ko samo sliši odprto pipo. Tega otroka od tistega trenutka dalje ne boste pripravili, da bi vstopil v kopalnico, kaj šele kad.

Približno tri do pet odstotkov otrok bo razvilo fobijo – intenziven, pretiran strah, trajajoč dlje od nekaj mesecev, ki preseže proporcije normalnega strahu in vpliva na otrokovo sposobnost delovanja. Pogoste fobije otrok vključujejo živali, insekte, vodo, nevihte, temo in poškodbe. Če je vaš otrok razvil fobijo, se pogovorite s svojim pediatrom ali otroškim psihologom, ki je specializiran za njeno zdravljenje. Ne ignorirajte težav ali ne predvidevajte, da jih bo otrok prerasel, saj se stanje lahko samo še poslabša.

 

Matjaž Petrič, teolog ter zakonski in družinski terapevt v Centru za zakonsko in družinsko terapijo Upanje. Izobraževanje je začel na podiplomskem programu Zakonski in družinski študiji na Teološki fakulteti v Ljubljani. Zaključil je tudi izpopolnjevanje iz zakonske in družinske terapije ter pod supervizorstvom dr. Christiana Gostečnika in njegovih sodelavcev opravil stažiranje na Frančiškanskem družinskem inštitutu.Tekom izobraževanja je pridobival izkušnje pri delu s povzročitelji in žrtvami nasilja ter pri delu z odvisniki v procesu zdravljenja.

Raziskovalna področja: travme, odvisnosti, čustvene, fizične in spolne zlorabe, panični napadi in žalovanje.

 

e-pošta:   [email protected]
tel.:   051 850 050

 

Upanje je edino čustvo, ki je močnejše od strahu! Zato ste dobrodošli v Centru za zakonsko in družinsko terapijo Upanje, kjer delujejo in izvajajo terapije po inovativnem modelu Relacijska družinska terapija, ki človeka gleda celostno in ga obravnava v okviru družinskih odnosov več generacij, saj s svojo dinamiko močno vplivajo na oblikovanje posameznikove osebnosti.

 

Povzeto po: Monsters Under the Bed: Understanding Kid Fears.

 


Sledite nam