Kako obvladati astmo

Bolezni, Zdravje

Živeti z bronhialno astmo ni lahko. Zaradi novonastalega kroničnega vnetnega stanja, oženja dihalnih poti, močnejših mukoznih izločkov, edema sluznice dihalnih poti in posledično oviranega pretoka zraka ima obolela oseba vrsto težav.

astma,inhalator,pljuča

Mučijo jo dražeč kašelj, oteženo dihanje, stiskanje in »piskanje« v prsih, včasih tudi dušenje. Ste vedeli, da je astma poleg sladkorne bolezni, srčno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni med štirimi najpogostejšimi kroničnimi boleznimi odraslih po svetu?

FORUM ASTMA IN DRUGE PLJUČNE BOLEZNI

Ob statističnih podatkih se lahko vprašamo: Zakaj v zadnjih letih število obolelih za bronhialno astmo narašča? Lahko to pripišemo boljšemu diagnosticiranju? Lažji dostopnosti do zdravstvenih storitev? Ali nezdravemu okolju, v katerem živimo? Ne glede na vzrok morajo ljudje, ki zbolijo za to kronično dihalno boleznijo, spremeniti način življenja. Le tako lahko obvladujejo bolezen.

Vloga zdravnika pri obvladovanju astme

Do simptomov astme pride ob izpostavljanju določenim dejavnikom: hladnemu zraku, virusnim okužbam, onesnaženemu zraku, podnebnim spremembam in visoki koncentraciji različnih alergenov, kot so cvetni prah, pelod trave in plevela, dlaka hišnih ljubljenčkov in pršice v hišnem prahu. Astmatični napad lahko povzročijo tudi notranji dejavniki, kot sta stres in telesni napor. Zato je poleg zdravljenja nadvse pomembna tudi samokontrola bolezni, pri tem pa imajo pomembno vlogo zdravniki, ki paciente o tem poučijo.

S pomočjo strokovne edukacije zna pacient sam prepoznati svojo bolezen in dejavnike, ki jo povzročajo, nauči se pravilno jemati zdravila, saj je zdravljenje teh bolnikov zelo specifično, ter pravočasno prepoznati in presoditi resnost astmatičnega napada. Pomembno je tudi, da se bolnik pouči o izvajanju ukrepov samopomoči in samokontrole, da lažje prenaša bolezen in si v največji možni meri omogoči kakovostno življenje.

Ukrepi samokontrole pri astmi

  • Vodenje dnevnika s stalnim spremljanjem in beleženjem simptomov ter z natančno evidenco uporabe zdravil.
  • Izogibanje dejavnikom, ki lahko izzovejo astmatični napad: odstranitev oblazinjenega pohištva, preprog in zaves, redno pranje posteljnine in plišastih igrač pri temperaturi, višji od 55 °C. Sušenje v sušilnem stroju, da odstranimo čim več pršic, odstranitev hišnih ljubljenčkov iz skupnih prostorov. Opustitev kajenja in izogibanje javnim mestom, kjer se kadi.
  • Spremljanje biometeoroloških napovedi in upoštevanje priporočil: spremljanje cvetenja posameznih alergenih rastlin s pomočjo setvenega koledarja. Prilagajanje zadrževanja na prostem glede na čas, ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku najnižja, najbolje zjutraj in pozno zvečer, tudi zračenje prostorov prilagodimo koncentraciji alergenov.
  • Prilagoditev športnih dejavnosti individualnim sposobnostim: izogibamo se tistim športnim dejavnostim, ki zahtevajo dolgotrajne telesne napore, in izberemo tiste, pri katerih se naporom izpostavljamo krajši čas oziroma ki ne slabšajo simptomov astme.
  • Izvajanje vaj globokega dihanja: najpreprostejše je globoko dihati s počasnimi vdihi in izdihi, saj s tem krepimo mišice prsnega koša in povečamo vnos kisika.
  • Cepljenje proti gripi
  • Pravilno jemanje zdravil: redno in pravilno jemanje inhalacijskih zdravil v obliki raztopine z inhalatorjem ali v obliki pršila, previdnost pri sočasnem jemanju drugih zdravil, zlasti acetilsalicilne kisline, nesteroidnih protirevmatskih zdravil in betablokatorjev.
  • Redno merjenje največjega pretoka zraka v izdihu: meritev opravimo s specialnim merilnikom PEF (peak flow meter) in jo primerjamo s pričakovano, natančno določeno vrednostjo glede na posameznikovo starost, spol in telesno višino.

Kdaj lahko rečemo, da obvladamo astmo?

Astmo obvladamo, ko dosežemo popolni nadzor nad boleznijo, torej stanje brez simptomov in brez potrebe po jemanju zdravil za lažje dihanje ali po nujni pomoči, ter ko vzdržujemo delovanje pljuč ob normalni ravni dnevnih dejavnosti.
Strokovnjaki pravijo, da je astma »ustrezno vodena«, kadar dnevni simptomi niso prisotni več kot dvakrat tedensko in nočni ne več kot dvakrat mesečno. Da to dosežete, je treba izvajati vse ukrepe samokontrole – od izogibanja dejavnikom tveganja, rednega in pravilnega jemanja zdravil, redne kontrole delovanja pljuč do rednih kontrolnih pregledov pri zdravniku. Je to tako težko?

Literatura:

  • Ivković – Jureković, I. 2006. Astma – epidemiologija, čimbenici rizika i patofiziologija. Paediatria Croatica, 50 (4): 0–0.
  • Fehir Šola, K. 2013. Uloga ljekarnika u liječenju astme. Hrvatska ljekarnička komora.
  • Plavec, D., Turkalj, M., Erceg, D. 2011. Procjena alergijskog statusa u bolesnika s alergijskim bolestima dišnog sustava. Medicus, 20 (2): 151–156.

Sledite nam