Kako ob dojenčku do bolj naspanih noči in bolj spočitih juter?

Jutranja, Odnosi v družini, Zdravje otrok

Prihod novorojenčka v družino je sinonim za izgubo spanca. O tem nas velikokrat opozarjajo svojci, prijatelji in drugi starši. Se spomnite, kako so vam ob rojstvu otroka voščili bolj naspane noči? “Starši prihajamo v to obdobje z nerealističnimi pričakovanji, predvsem pa slabo opremljeni z znanjem o nevrobiologiji dojenčkovega spanja,” pojasnjuje Helena Grmek, dipl. med. sestr., specializantka psihoterapije

Spanje dojenčka se zelo razlikuje s spanjem, ki ga poznamo pri odrasli osebi. Opremljeni z znanjem o dojenčkovem spanju, ki se prve leta otrokovega življenja intenzivno spreminja, lahko pomagamo, predvsem sebi, prespati kakšno uro več.

Spanje celo noč

Fraza »prespati celo noč« je narobe razumljena. Dojenčki ne prespijo neprekinjeno cele noči, prav tako kot tudi odrasli ne.

Glede na fiziološke in nevrološke značilnosti spanje v grobem delimo na dve fazi:

  • spanje REM (ang. Rapid Eyes Movement, hitro premikanje očes), tej fazi laično tudi rečemo obdobje plitkega spanje ter
  • faza globokega spanja, NREM (ang. Non Rapid EyeMovement, ne-hitro premikanje očes).

Ciklus spanja je pri novorojenčku v povprečju dolg 50–60 minut in se s starostjo zelo počasi in postopno podaljšuje. Fiziološka nočna prebujanja na prehodu iz enega ciklusa spanja v drugega so zato pri dojenčku in malčku bistveno pogostejša kot pri odraslem človeku. Trimesečni dojenček se običajno »zbudi« 8-krat na noč. Ob letu in pol pa ima v noči še 5–6 takšnih kratkotrajnih prebujanj, katerih število se z razvojem ob postopnem podaljševanju ciklusa spanja še dodatno zmanjša. Pri 2 do 3 letih cikel pride na odraslega, kar pomeni na 90–120 minut.

Med spanjem se možgani krepijo

Dojenčki spijo »pametneje« kot odrasli, saj so dlje v REM fazi, takrat pa možgani ne počivajo, temveč zorijo.Dotok krvi v možgane se med REM fazami kar podvoji, telo pa poveča proizvodnjo določenih proteinov, ki gradijo možgane. Glede na to, da se človeški možgani najbolj razvijajo ravno v prvih dveh letih življenja, se zdi razumljivo, da delujejo in se razvijajo tudi med spanjem.

Nočno zbujanje je način preživetja naše vrste. Dojenček ima v prvih mesecih izjemne potrebe, njegova možnost komuniciranja pa je samo z jokom. Če bi globoko spal celo noč, bi to lahko pomenilo ogrozitev preživetja.

Pričakovanja o »neprekinjenem« spanju so pri starših različna. Za nekatere to pomeni spanje 12 ur v kosu, za druge to pomeni zbujanje na 3 ure. Zapomnite si, da je znanstvena definicija spanja »celo noč« pri dojenčku, neprekinjeno spanje 5 ur v kosu in to v prvem delu noči, ko je koncentracija melatonina (spalnega hormona) najvišja.

Kako spijo doječki

Dojenček do 3. ali 4. meseca spi drugače. Starši opazimo, da lahko veliko godrnja v spanju, se pogovarja, tudi kdaj zajoče, predvsem pa se zbuja samo za hranjenje ali v primeru nezadovoljenih temeljnih fizioloških potreb (bolečina, lakota, mraz, vročina …).V tem obdobju veliko dojenčkov spusti eno nočno hranjenje in starši se začnemo veseliti bolj naspanih noči.

Žal se v veliko primerih v obdobju 3. ali 4. meseca spanje poslabša. Zakaj tako? Takrat dojenčkovo spanje postane bolj podobno odraslemu spanju s fazami (REM, NREM), v tem obdobju začnejo dojenčki tudi veliko več pozornosti posvečati svetu okoli sebe. Gre za razvojno tranzicijo, ki sovpliva na pogosto zbujanje in nam odgovori na marsikatero podvprašanje o spalnih asociacijah.

Asociacije s spanjem so tiste okoliščine, v katerih otrok zvečer zaspi in ki naj bi bile za nemoteno spanje v nespremenjeni obliki prisotne ob otroku celo noč. Nezaželene asociacije s spanjem lahko povzročijo podaljšano uspavanje. Še pogosteje kot dolga uspavanja so zelo pogosta nočna prebujanja, ki zahtevajo ponovno otrokovo pridobljeno asociacijo na spanje.

Kako si pomagamo do bolj naspanih noči?

Upoštevanje pomembnosti dnevnega spanja

Čeprav kdaj razmišljamo drugače, dojenčki ponoči veliko bolje spijo, ko dovolj spijo tudi čez dan. Redno spremljajte znake zaspanosti in dojenčka uspavajte. Spuščanje dnevnega spanja ne vodi do bolj naspanih noči, ravno obratno. Kadar dojenček podnevi ne spi dovolj, postane preutrujen, posledično ga težko uspavamo in ponoči se pogosteje zbuja.

Primerna ura za nočno spanje

Priporočena ura za nočno spanje po 3 mesecu otrokove starosti je med 19.00 in 21.00 zvečer.

Kakšen naj bo prostor za dojenčkovo spanje?

Priporočeno je, da dojenček vsaj prvo leto spi v svoji posteljici v sobi staršev. Skupno spanje naj bo zavestna odločitev družine. Če se za to odločite, ne smete piti alkohola, uživati drog, jemati uspaval in ne smete biti preutrujeni.

Žimnica otrokove posteljice naj bo trdna, ravna, čista in naj se dobro prilega posteljici. Paziti moramo, da prostora ne ogrevamo preveč in da dojenčka ne oblačimo preveč. Dojenčkovo spanje je bilo evolucijsko zgrajeno, da jih najmanjše nelagodje prebudi. Če jim je prevroče ali jih zebe, se količina nočnih prebujanj poveča. Idealna temperatura za nočno spanje je med 19 – 22 stopinj celzija. Spalni prostor mora biti dobro prezračen in v njem je absolutno prepovedano kajenje.

Nikoli ne uporabljajte vzglavnih blazin, dojenček jih ne potrebuje. Poleg tega v posteljico ne nameščajte plišastih igrač, saj vse to povečuje sindrom nenadne smrti v zibelki.

Dojenčka vedno odlagamo na hrbet ali na bok. Spanje na trebuhu povečuje možnost za sindrom nenadne smrti v zibelki in je močno odsvetovano.

Poskrbimo, da v spalnem okolju ni igrač, ki bi preveč stimulirale otrokov živčni sistem. Zaradi prevelike stimuliranosti se otrok ne bo zmogel umiriti in težko ga bomo uspavali

Tema

Novorojenček še nima dozorelega cirkadianega ritma budnosti in spanja. Cirkadiani ritmi so notranji 24-urni fiziološki in vedenjski ritmi, ki so časovno usklajeni z zunanjim okoljem. Svetloba in tema sta zunanja znaka, ki uravnavata biološko uro in nam pomagata določiti, kdaj čutimo potrebo po tem, da se zbudimo, oziroma da zaspimo. Ko začne sonce zahajati in začne svetlobe primanjkovati, se začnejo kazalci naše glavne cirkadiane ure premikati proti nočnemu času. Takrat hipotalamus sporoči epifizi, naj začne izločati hormon melatonin. Melatonin je pravzaprav kemični izraz teme. Ko le-ta preplavi naše telo, vsa tkiva “vidijo”, da centralna cirkadiana ura kaže noč.

Ker novorojenček še nima dozorelega Cirkadianega ritma budnosti in spanja priporočamo, da uvedemo temo, tudi za dnevno spanje šele po 10 – 12 tednu dojenčkove starosti. Tema nam pomaga, da dojenčki dlje in bolje spijo.

Rutina pred spanjem

Neka krajša 30 minutna rutina pomaga dojenčku, da razume sosledje dogodkov in se lažje umiri pred spanjem. Rutina vključuje neko sosledje istih dogodkov, ki jih počnemo vsak večer. Z rednim ponavljanjem bodo dojenčkovi možgani ponotranjili sosledje in se začeli postopoma umirjati.

Rutina vključuje neko umirjeno dejavnost, igro, masažo, kopanje, branje pravljic. Vsaj eno uro pred spanjem naj bo v prostoru zmanjšana svetloba in izklopljene vse elektronske naprave.

Odlaganje dojenčka v posteljo budnega

Do 4. meseca je popolnoma vseeno, kako boste uspavali vašega dojenčka. Kako boste to počeli ne bo vplivalo na količino nočnega prebujanje. Po 4. mesecu pa način, kako uspavate vašega otroka, postane pomemben. Če dojenčka vedno dojimo za uspavanje, nosimo in hranimo, bo lahko osvojil vedenjski vzorec, da ne bo zmogel brez naše pomoči ob fiziološkem prebujanju REM faze (in to je v zgodnjem obdobju na 1h) zaspati nazaj. Njegov jok ob zelo pogostem prebujanju ne bo klic po lakoti, bolečini, strahu …, ampak po ponovni pridobitvi istih spalnih okoliščin, ki so bile ob njegovem uspavanju.

Če želimo, da bo dojenček zmogel povezovati cikle spanja brez naše pomoči, mu moramo dati priložnost, da sam zdrsne v spanje. V naši kulturi obstaja zmotno mnenje, da moramo za dosego tega otroka »izjokavati«. To sploh ne drži in je zelo zastarelo prepričanje. Otroka lahko božamo, smo ob njem in postopoma bo osvojil »samostojno« uspavanje. Ob tem poskrbimo, da je dojenček dobro razpoložen in ni preutrujen. V začetnem obdobju si lahko pomagamo tako, da dojenčku tik preden zdrsne v spanje odstranimo dojko. Tako dosežemo, da se s pomočjo dojke umiri in da še vedno sam zdrsne spanje.

Opazujmo in počakajmo, da se dojenček res prebudi

Dojenček in kasneje malček je v spanju precej aktiven in nemiren, a še vedno spi. Starši pa to lahko narobe razumemo in dojenčka prebujamo po nepotrebnem.

Če preveč hitimo z našo aktivacijo, da bomo »potolažili« dojenčka, tako po nepotrebnem motimo njegovo spanje.

Novorojenček, dojenček in kasneje malček gre prvi dve leti čez veliko razvojnih tranzicij, ki so – vplivajo na pogosto prebujanje.

Vedno kadar otrok osvoji nek večji razvojni preskok opazimo, da se njegovo spanje za nekaj časa poslabša. Z malce poznavanja osnovnih značilnosti otrokovega spanja in upoštevanjem napotkov pa lahko preidemo do bolj naspanih noči in bolj spočitih juter.


Pripravila: Helena Grmek, dipl. med. sestra, specializantka psihoterapije

Več informacij:

https://www.spikotdojencek.si

Sledite nam