fbpx

Kako komunicirati z dementnimi bolniki?

Bolezni, Odnosi, Zdravje

Najnovejši podatki kažejo, da število obolelih za demenco ves čas narašča. Leta 2016 je bila demenca peti najpogostejši vzrok smrti na svetu. Za demenco trpi 2,4 milijona ljudi, grozo pa vzbuja podatek, da se bo to število do leta 2050 povečalo na okoli 100 milijonov.

Vsekakor gre za enega največjih problemov splošnega zdravja. Demenca je nepovratna, zato moramo storiti vse, da kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev ohrani svojo raven. Pri tem lahko pomagamo vsi. Za začetek se posvetimo izboljšanju naše komunikacije. Veste, kako je treba komunicirati z dementnim bolnikom?

Z napredovanjem demence postaja sporazumevanje vse težje

Demenca je zbir simptomov, ki jih povzročajo bolezni možganov, te pa zmanjšujejo kognitivne sposobnosti. Poznamo več kot 100 vrst demence, vsem pa je skupno postopno upadanje delovanja možganov. To je najbolj opazno pri težavah s kratkotrajnim spominom. Bolniki nenehno pozabljajo nedavne dogodke, denimo o čem so govorili, kam so odložili stvari ali po kateri poti je treba domov. Relativno dobro pa se spominjajo dogodkov izpred več let. Vendar pa se začetni znaki bolezni še vedno pripisujejo pričakovanim starostnim spremembam. Zato demenco diagnosticiramo prepozno, šele v napredovalih fazah.

Sčasoma so težave vse večje: bolnik ne najde več pravih besed, težko se izraža in uči novih vsebin, vse težje razume, kaj mu govorimo. Vse to vpliva na vsakdanje delovanje in komunikacijo.

Z napredovanjem demence se sporazumevanje slabša. V težjih fazah bolezni lahko bolniki postanejo skorajda povsem nekomunikativni in kažejo resne vedenjske motnje, verbalno agresivnost in nesodelovalnost.

Kako komunicirati?

Bolnik se zaveda, da ima težave: da marsikaj pozabi, se vse težje orientira in ima težave pri komunikaciji. Zaradi tega je čustveno in duševno razrvan. Počuti se zavrženega, žalostnega, preplašenega in frustriranega.

Kako olajšati sporazumevanje z dementnim bolnikom?

• Da se izognete lastnim frustracijam in se kar najbolj vživite v vzpostavljanje komunikacije, morate sprejeti dejstvo, da vedenjske spremembe bolnika niso niti prostovoljne niti namerne.
• Preden začnete pogovor, pritegnite bolnikovo pozornost.
• Odstranite vse, kar bi lahko motilo pogovor.
• Ko ga nagovarjate, bodite pozorni na to, da držite glavo v isti višini, kot je njegova.
• Skušajte vzpostaviti očesni stik.
• Govorite jasno in razločno ter se držite ene same teme.
• Stavki naj bodo kratki in preprosti.
• Bolniku pustite dovolj časa za premislek in odgovor.
• Pomembne stvari zapišite na papir.
• Pokažite empatijo, denimo z nasmehom, držanjem za roko ali prisrčnim objemom.
• Bodite potrpežljivi in dobrohotni, da se bo bolnik počutil varnega in pomirjenega.

Naj bo življenje z dementnim bolnikom še tako težko, preprečite, da bi postal izoliran. Omogočite mu, da čim dlje ostane v družinskem krogu, saj bo tam dobil tisto, kar najbolj potrebuje: ljubezen, razumevanje, podporo in pomoč.

Literatura:
Mimica, N., Presečki, P., Drmić, S. 2006. Involuntary emotional expression disorder in dementia. Neurol Croat. 21 (3): 425–428.
Mimica, N. 2011. Demencija i palijativna skrb. Neurol. Croat. 60 (3-4): 119–123.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?