Kaj storiti, kadar otrok svojih igrač noče deliti z drugimi?

Odnosi, Odnosi v družini, Življenjski slog

Po otrokovem tretjem letu narašča zanimanje za vrstnike in igro z njimi. Pojavi se skupna igra, saj otroci že zmorejo sodelovati med seboj in sklepati kompromise. Mnogi otroci svoje stvari, še posebej igrače, zelo težko delijo z drugimi. Medtem pa od drugih otrok pričakujejo, da jim bodo posodili svoje igrače. Čeprav prihaja do konfliktov, vseeno otroka postopoma urimo v posojanju igrač med sabo. Pri tem mora otrok dobiti občutek, da s tem, ko deli igračo z drugimi, ne bo ničesar izgubil.

Je normalno, da otrok svojih igrač noče deliti z drugimi?

Popolnoma normalno je, da je otrok v določenem obdobju silno navezan na svoje stvari, zlasti na igrače. Otroci se na odvzem igrače različno odzivajo, nekateri histerično izbruhnejo, drugi jočejo, tretji se jezijo, so pa tudi taki, ki jih dejanje užalosti, ki se zaprejo vase in molče trpijo. Vsem pa je skupno to, da ne želijo deliti svojih stvari, pa naj bo na drugi strani brat, sestra ali prijatelj.

Vendar lahko starši močno pripomorejo k temu, da otrok prerase tovrstno posesivnost.

Kaj naj storim, če otrok izbruhne zaradi igrače?

Doma se mirno pogovorite z otrokom o njegovem vedenju.

Zelo pomembno je, da znate v situaciji, ko vaš otrok drugemu malčku ne želi posoditi svoje igrače, obdržati nadzor, obenem pa ne prevzamete vsega v svoje roke. Otroci so zelo dovzetni za vaša sporočila, in če na primer starejši hčerki strogo zapoveste, naj da punčko svoji sestrici, utegne pomisliti, da imate sestrico rajši!

Poskusite najti rešitev, ne krivca. Otroke usmerite k temu, da skušajo sami premostiti nesoglasje, če pa situacija uide izpod nadzora, jim predlagajte nekaj možnosti za razrešitev situacije in se potrudite, da ostanete nevtralni, tudi če gre za tujega otroka. Lahko se namreč zgodi, da se boste pretirano odzvali, ko bo nekdo vzel igračko vašemu otroku – ko pa bo sam vzel igračko drugemu, se vam bo to morda zdelo smešno ali ljubko. V tem primeru bo otrok začutil, da mu je vse dovoljeno, in lahko sčasoma postane izredno objesten.

V težavnih situacijah skušajte preusmeriti otrokovo pozornost na kaj drugega in ne izvajajte svojih vzgojnih prijemov v javnosti, četudi imate za to razlog. Doma se z otrokom mirno pogovorite o njegovem vedenju, lahko pa mu tudi poveste kakšno poučno zgodbico o tem, kako na primer neki otrok svoje igračke ni želel deliti z nikomer, zato jo je skril – in nazadnje ostal brez nje, ker je pozabil, kam jo je dal …

Katere so najpogostejše napake staršev?

Starši ne morejo vedno nadzorovati odzivov svojih otrok, sploh če otrok močno izbruhne. Je pa zelo pomembno, da nadzorujete situacijo in vsaj ne poslabšate stanja.

Izogibajte se siljenju otroka v kar koli. Predstavljajte si, kako bi se počutili, če bi znanec prišel k vam in vam vzel knjigo, ki jo ravnokar berete, ali recimo televizor! Ne pozabite: točno tako se počuti otrok, ko mu kdo želi vzeti najljubšo igračo.

Prav tako mu igrače ne pulite iz rok, saj utegnete sprožiti še hujši odziv. Niti ni smiselno reči otroku, naj igračo posodi drugemu za pet minut, saj malčki še ne razumejo časa, zato jim to nič ne pomeni.

 

RSS Ustavi se!

  • C4
    Takratna izguba službe in nenadna smrt očeta so me pretresli do temeljev. V vrtincu zame že tako prehitrega življenjskega tempa, ki me je pogoltnil, in dodatnega šoka nisem mogla več dihati ...
  • Potlačen strah nezavedno prenašamo na potomce
    Zavedanje širšega družinskega konteksta vzorca potlačenja strahu nam daje možnost notranje biološke in psihološke osvoboditve ter omogoča, da potlačenega strahu ne prenašamo na naslednje potomce.
  • Kako preko strahov do samozavesti?
    Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.
  • Moja prva ljubezen
    Klečanje na zemlji me približa tej Materi kot nič drugega. Bolj jo duham, bolj jo čutim, globlje zakopljem roke v prst, bolj se ji poklonim.
  • Moja pot do izgorelosti na grafu
    ... sledi faza psihoterapevtskega odpravljanja notranjih "moram" prisil, s spoznanjem, da se je nesmiselno do konca gnati za doseganje povečini ne lastne sreče in le kratkotrajnega zadovoljstva zase, ki bo trajalo samo dotlej ...