fbpx

Kaj lahko storim, če doživljam mobing na delovnem mestu?

Kam po pomoč

Ne čakajte, da bo nasilje minilo samo od sebe, ker se to ne bo zgodilo, zato čim prej UKREPAJTE, da zaščitite svoje dostojanstvo in zdravje.

Če na delovnem mestu preživljate psihološko -čustveno, verbalno ali ekonomsko nasilje, so vas socialno osamili in vas onemogočajo pri kariernem razvoju in kadar agresivna dejanja ter sovražnosti zoper vas trajajo dlje časa, kontinuirano in so sistematična, ste verjetno žrtev trpinčenja / mobinga na delovnem mestu.

Ne čakajte, da bo nasilje minilo samo od sebe, ker se to ne bo zgodilo, zato čim prej UKREPAJTE, da zaščitite svoje dostojanstvo in zdravje.

1. Zabeležite si vsako nasilno dejanje: kdo ga je povzročil, kaj se je zgodilo, čas in kraj dogodka ter morebitne priče. Zabeležite tudi, kako ste se počutili tekom nasilnega dejanja in po njem ter druge morebitne posledice. Zbirajte tudi vse tisto, kar bi lahko služilo za dokazno gradivo v postopkih zoper povzročitelja ali povzročitelje nasilja:

  • mobbing-mobingobičajna ali/in elektronska pošta, sms, objave na spletu, družabnih omrežjih,
  • pisna navodila za delo,
  • zapisniki sestankov,
  • evidenca obiskov pri zdravniku ter zdravniški izvidi in drugo.

2. O vsem, kar se vam je zgodilo, poskušajte povedati nekomu iz kolektiva, ki mu zaupate. To zaupno osebo poprosite za pomoč in informacije, kje bi lahko dobili dodatno (strokovno, pravno, psihosocialno) pomoč. Namig: morda je to lahko vaš/vaša sindikalni zaupnik/zaupnica. Pomembno je, da v pogovoru skupaj raziščeta dogajanje in podporno socialno mrežo v organizaciji, ki vam bo lahko zelo koristila pri nadaljnjem ukrepanju (komu še lahko zaupate v organizaciji, kdo vas še podpira, kdo vam je naklonjen …). V primeru pa, da lahko zaupate nadrejeni osebi, se čim prej obrnite nanjo, povejte ji, kaj se vam dogaja in jo prosite za pomoč in posredovanje.

3. Če se počutite dovolj močni in varni, poskušajte od povzročitelja nasilja zahtevati, da takoj preneha s trpinčenjem. Pogovor lahko izvedete:

  • skupaj s sindikalnim zaupnikom/zaupnico oz. vašo zaupno osebo (tako boste močnejši, čutili boste podporo, manj vas bo strah soočenja) ali
  • ga sindikalni zaupnik/zaupnica ali zaupna oseba izvede namesto vas v vašem imenu (v primeru, da se ne želite soočiti s povzročiteljem),
  • sami pa zgolj, če se počutite dovolj močni za soočenje s povzročiteljem.

Če se s povzročiteljem ne želite soočiti, vas k temu ne sme nihče! siliti.

4. Pritožba nadrejenemu, če prvi pogovor s povzročiteljem ni dal ustreznih rezultatov ali se je situacija celo poslabšala. Možni sta ustna in pisna pritožba vašemu nadrejenemu ali vodji organizacije (v skladu s pravilnikom organizacije). Če pa je vaš nadrejeni ali delodajalec tisti, ki povzroča nasilje, se takoj obrnite na sindikat ali poiščite drugo pravno pomoč.

5. S pravno pomočjo si zagotovite strokovno pomoč pri postopkih proti povzročitelju trpinčenja (interni postopki, pritožba na Inšpektorat za delo, tožba, ovadba suma kaznivega dejanja). Pravne informacije vam bodo koristile pri odločitvi, ali boste zoper povzročitelja trpinčenja sprožili pravni postopek oziroma ga ovadili zaradi suma kaznivega dejanja šikaniranja. Prav tako vas bo pravnik informiral o zakonskih dolžnostih delodajalca, ki vas mora zaščititi in sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito vašega dostojanstva na delovnem mestu.

6. Druge oblike pomoči:

  • obisk pri zdravniku, ki mu je treba povedati za vzroke poslabšanja vašega zdravja;
  • pomoč psihologa ali terapevta, ki vas bo osebnostno okrepila, da boste lažje ukrepali zoper trpinčenje in premagovali duševno stisko, ki spremlja dolgotrajno nasilje;
  • pomoč nevladnih organizacij, skupin za samopomoč, svetovanja žrtvam nasilja (na primer telefonska svetovalna linija za nasilje na delovnem mestu na Društvu SOS telefon: 031 722 333, vsak torek od 17.00 do 20.00).

7. Skrb za dobro psihofizično kondicijo. Priporočljivo se je čim več gibati, biti v naravi in se ukvarjati z aktivnostmi, ki vas sproščajo ter duševno in telesno krepijo. Zelo pomembno je tudi ohranjanje osebne socialne mreže, ki vam bo v oporo, če se bodo razmere na delovnem mestu še zaostrile in se bo vaš položaj poslabšal.

8. Pričnite resno razmišljati o drugi službi, če na tem delovnem mestu ne vidite več možnosti za normalno delo ter ohranjanje lastnega dostojanstva in če se je vaše zdravje zaradi nasilja občutno poslabšalo.  

Kaj mora storiti delodajalec?

  • Omogočiti mora izobraževanje oziroma usposabljanje zaposlenih na temo  preprečevanja trpinčenja na delovnem mestu.
  • Poskrbeti mora, da organizacija sprejme politiko o preprečevanju nasilja na delovnem mestu oziroma pravilnik za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu. V pravilniku je natančno opisana pot pritožbe ter obravnave zaznanega nasilja. V pravilniku naj bo določeno, da komisija obravnava pritožbe, ugotavlja stanje ter predlaga ukrepe delodajalcu, ki nato izvede sankcije.
  • Spoštuje načela obravnave nasilja, ki določajo, da se žrtve in povzročitelja ne sooča, saj bi bila to sekundarna viktimizacija žrtve.
  • Za reševanje konfliktov, slabih odnosov in klime v kolektivu spodbuja uporabo ustreznih oblik ukrepanja, kot so na primer: mediacija, supervizija, timski sestanki ipd.
  • S svojim konstruktivnim in spoštljivim vedenjem in komunikacijo je zgled vodstvenemu kadru ter ostalim zaposlenim. V javnih nastopih sporoča, da nasilja v organizaciji ne tolerirajo, ne gleda na to, kdo ga povzroča.
  • Spoštuje pravice in dostojanstvo zaposlenih na delovnem mestu in odločno ukrepa, kadar zazna kršenje teh pravic.
  • Pritožb zaradi trpinčenja na delovnem mestu ne podcenjuje ali minimalizira, temveč jih resno obravnava in skupaj s komisijo ustrezno ukrepa ter zaščiti oškodovane zaposlene.

Doroteja Lešnik Mugnaioni, Društvo SOS telefon


Sledite nam