fbpx

Kaj je zdrava prehrana?

Zdravje

Je eksotično žito lahko škodljivo za nas? So posebne diete smiselne in koristne? Je (bilo) prehranjevanje z mesom sploh pomembno za naš razvoj?

Zanesljive odgovore na ta in ostala vprašanja o zdravi prehrani nam lahko da le znanost.

Kaj je zdrava prehrana?

Hrana ni le to, kar je vsak dan na našem krožniku. »Je veliko več,« potrjuje redni profesor dr. Bojan Baskar na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki preučuje človeka in družbo. Z njim smo se pogovarjali o zdravi prehrani.

Se pri hrani torej vse začne in konča?

Lahko bi rekli tako. Hrana, njeno pridobivanje in uživanje so nas že skozi evolucijo močno definirali. Pred tremi do šestimi milijoni let so se naši predniki z dreves preselili v savano, spremenili prehrano in se evolucijsko ločili od opic. Zaradi robustne in suhe, težje prebavljive hrane so dobili močnejše zobe, prebavni trakt pa se je podaljšal.

Kako pa se je človekov prednik spremeni z uporabo orodja v prehranjevanju?

To je bila naslednja prehranska revolucija. Z ostrim kamnitim orodjem so rezali in trgali meso, ki so ga našli. To je bilo pomembno, saj so s tem za prebavo porabili manj energije. Prihranjena energija in beljakovinsko bogata hrana pa sta omogočili evolucijsko rast možganov. Enak poskok v rasti možganov, telesa in razvoju kulture se je zgodil tudi z odkritjem ognja, s kuhanjem in pečenjem.

Kako pa antropologi ugotavljate, kaj so jedli naši predniki, kako zdravi so bili, kaj jim je manjkalo?

Iz ostankov lahko izvemo marsikaj. Na zobeh najdemo mikro ostanke hrane. Ugotovimo lahko, ali je nekdo trpel za kakšno boleznijo, in to povežemo s prehrano, saj so nekatere bolezni, ki se kažejo na skeletu, posledica pomanjkanja hranil.

Kakšna je zdrava hrana danes?

Kaj bodo čez tisočletja našli v naših skeletih?

Morda to, kar bodo iskali. Težko bo kaj skriti. Številne snovi se v organizmu kopičijo.

Bo kar držalo, da smo, kar jemo.

Kaj kot antropolog menite o tem, da je edino primerna regionalno pridelana hrana?

To je trditev moralne narave. Ni dvoma, da je bolj hranljivo jabolko iz bližnjega sadovnjaka kot iz Argentine in da transportne poti povzročajo škodo. Vendar pa ni znanstvenega argumenta, ki bi kazal, da smo prilagojeni za lokalno oziroma regionalno pridelano hrano.

Torej ni dokaza, da smo bolj prilagojeni na uživanje prosa, ki prihaja iz našega okolja, kot na južnoameriško kvinojo?

Tako je, dokaza za to ni. Bolj ko je hrana pestra, bolje je za nas. Zakaj je ne bi izkoristili? Je pa dobro imeti v mislih, da je hrana velik posel in da je kakšno »čudežno« živilo lahko tudi potegavščina.

Ampak po vsem svetu vsaj biološko nismo enako prilagojeni na vse vrste in tipe hrane. Ponekod denimo ne presnavljajo laktoze.

Razjasniti moramo, kaj pomeni prilagoditev. Ljudstva, ki so tisočletja pila mleko, so se njegovemu presnavljanju prilagodila v evolucijskem smislu. To je prilagoditev. Izrazito poljedelskim civilizacijam, kjer mlečnih izdelkov skoraj niso uživali, tolerance za laktozo pač ni bilo treba razviti.

Če vas zanima več o tem, kaj jesti in o tem kako je hrana vplivala ter še vedno vpliva na naš razvoj, nadaljujte z branjem.>>


Sledite nam