Kaj je alergijska reakcija?

Kaj je alergijska reakcija?

Vsi poznamo besedo alergija, toda kaj v resnici pomeni in zakaj pride do nje? Alergija pomeni »delovati drugače« in opisuje neobičajen, drugačen odziv organizma v stiku z nekaterimi snovmi. Alergijska reakcija je pretiran in neustrezen imunski odziv organizma na imunski dražljaj oz. stik z alergenom, ki se ob naslednjem stiku z istim alergenom pokaže v obliki bolezni. Poznamo številne specifične alergene: hrana, pijača, cvetni prah, dlaka, zdravila, cepiva, strupi za živali, kozmetika, lateks itd. Alergijske reakcije ne povzroči le določeni alergen, temveč tudi nagnjenost posameznika k alergijam, ki je pogosto dedna. Če ima eden od staršev alergijo, je tveganje zanjo pri otroku 50-odstotno, če pa jo imata oba, tveganje narase na 75 odstotkov. Poleg dednosti vplivata na nastanek alergij tudi okolje in življenjski slog, recimo dolgotrajna izpostavljenost določenemu alergenu, prisotnost vnetja in različni psihološki vplivi (stres).

Imunološka reakcija nastajanja alergije se začne z vstopom določenega alergena (antigena) v organizem. Tam ga prepozna obrambna celica, ki lovi alergene. Z aktiviranjem biokemijskih reakcij se začnejo tvoriti specifične obrambne molekule (protitelesa) – imunoglobulin E (IgE). Oseba postane senzibilizirana na določeni alergen, čeprav vidnih reakcij še ni. Obdobju, ko nastaja preobčutljivost na določeno snov, pravimo senzibilizacija. Do alergijske reakcije pride šele ob ponovnem stiku z alergenom, dogaja pa se na površini bazofilcev v krvi ali mastocitov pod površino kože, v nosu, očeh, pljučih in prebavilih. Z vezavo imunoglobulina E na površino mastocitov ali bazofilcev nastajajo senzibilizirane celice, ki sproščajo posredovalce vnetij – histamin, prostaglandin in levkotrien. Tako se začne alergijska reakcija. Pokaže se lahko takoj ali po nekaj urah po stiku z določenim alergenom, in sicer z različnimi simptomi. Vrsta simptomov je odvisna od načina vstopa alergena v telo – skozi kožo, sluznico, dihala ali prebavila.

Vloga histamina pri alergijski reakciji

Histamin je bazični amin, prisoten v večini tkiv. V velikih količinah ga najdemo v pljučih in koži, nekoliko manj pa ga je v prebavilih. Tvori se v mastocitih in bazofilcih med tvorbo kompleksa alergena in protitelesa IgE. V imunološkem odzivu sodeluje v aktivni obliki, vezan na specifične receptorje. Z vazodilatacijskim delovanjem povzroči vnetno reakcijo v tkivu, posledica česar so neprijetni simptomi, kot so srbečica, curljanje iz nosu, pordelost kože, solzenje idr. Sproščanje histamina lahko privede tudi do resnejših težav, kot so kratka sapa, nizek krvni tlak in otekanje grla z delnim ali popolnim zoženjem dihalnih poti. Histamin je glavni posredovalec alergijske reakcije, zato pri zdravljenju alergij uporabljamo antagoniste receptorjev histamina – antihistaminike. Z blokiranjem receptorjev antihistaminiki onemogočijo tudi sam histamin in tako pomagajo preprečevati oz. blažiti simptome alergije. Za preprečevanje alergijskih simptomov se uporabljajo sistemski antihistaminiki sami ali v kombinaciji s kortikosteroidi oz. drugimi specifičnimi zdravili.