Je vaš otrok alergik?

Bolezni, Novice, Zanimivo, Zdravje

Vsak četrti otrok v Evropi je alergik, ocenjuje Svetovna alergološka organizacija. Da bi razjasnili dileme in pogosto …

Vsak četrti otrok v Evropi je alergik, ocenjuje Svetovna alergološka organizacija. Da bi razjasnili dileme in pogosto zmotna prepričanja o alergijah, smo se za pojasnila obrnili na alergologa.

Pri otroku opažam znake, ki bi lahko pomenili alergijo – kaj pa zdaj?

Pregled pri alergologu je nujen in koristen, če se bolnikove težave ponavljajo ali celo stopnjujejo. Odločitev o napotitvi k alergologu naj sprejmejo osebni zdravnik (pri otroku pediater), ki predlaga obisk specialista, in otrokovi starši. Za otroke so posebej primerni pediatri alergologi (čeprav bo lahko koristne nasvete dal vsak alergolog), ki jih sicer v Sloveniji ni veliko, čakalne dobe pa so dolge.

Na kakšen način pa otroku lahko omogočite hitro obravnavo pri alergologu? Odgovor vam ponuja družinska oblika zavarovanja Specialisti+ Triglav, Zdravstvene zavarovalnice. Tako boste do izbranih specialistov alergologije in pulmologije ter potrebne diagnoze in oskrbe prišli prej kot v treh tednih. Zavarovalnica pa bo plačala tudi stroške pregleda in pripadajočih dodatnih zdravstvenih storitev.

Vas zanima več o zavarovanju? Naši svetovalci bodo odgovorili na vaša vprašanja.

Pogosta (zmotna) prepričanja o alergijah

V želji, da bi si ob prvih znakih alergije pri otroku čim prej odgovorili na vsa vprašanja, povezana z alergijo, si starši pomagajo tudi z zapisi s spleta ali iz poljudnih publikacij. Ti pa so pogosto zavajajoči ali celo napačni. Sogovornika prim. mag. Nikša Šegota, dr. med., spec. internist pulmolog, in prim. mag. Brane Mežnar, dr. med., specialist internist alergolog in pulmolog, sta izpostavila in pojasnila najpogostejša prepričanja o alergijah, ki jih slišita od pacientov.

# 1: Ker nobeden od staršev ni alergičen, tudi otrok ne bo. NE DRŽI

Odsotnost alergije pri obeh starših ne pomeni nujno, da tudi otrok ne bo alergičen. Je pa res, da je verjetnost nastanka alergije pri takem otroku manjša. Če sta oba starša alergika, je statistična verjetnost pojava ene od oblik alergije pri otroku med 50 in 60 %.

# 2: Stanovanje imamo preveč očiščeno, zato je otrok alergičen. NE DRŽI

Čisto stanovanje ob normalnih življenjskih okoliščinah zagotovo ni vzrok za nastanek otrokovih alergij.

# 3: Če si alergičen na mleko, pomeni, da ne moreš prebaviti laktoze (laktozna intoleranca). NE DRŽI

Alergija na mleko in intoleranca za laktozo sta dve različni stvari. Pri alergiji na mleko gre za alergijsko reakcijo na eno od številnih sestavin v mleku in je razmeroma redka. Pri laktozni intoleranci pa gre za pomanjkanje snovi (encimov) za razgradnjo laktoze (mlečne sestavine) ter se večinoma z rastjo in razvojem otroka normalizira ali vsaj izboljša.

# 4: Otroci do prvega leta starosti naj ne bi uživali visokoalergene hrane. DRŽI

Vsekakor v prvem letu otroka ni priporočljivo hraniti s hrano, ki vsebuje alergogene snovi (lešniki, arašidi, sladila, različni dodatki …). Pri tem je najkoristneje upoštevati navodila pediatrov, postopno uvajati hrano, prilagajati količino in vrsto hrane ter spremljati otrokove reakcije.

# 5: S termično obdelavo hrane uničimo delovanje alergena. DELNO DRŽI

S pravilno termično pripravo hrane otroku omogočamo normalen razvoj in rast. Hkrati zmanjšujemo možnost tako za nastanek prehranskih alergij kot tudi drugih bolezni prebavil. Otrok obrambnega sistema prebavil namreč še nima tako razvitega, da bi zmogel presno hrano prebaviti enako dobro kot termično obdelano. S tem se povečata dovzetnost za alergije na hrano in možnost bolezni prebavil (npr. crohnova bolezen). Vpliv je torej posreden, sama termična obdelava pa ne uniči alergenov.

Ali drži, da alergije niso ozdravljive? Kaj pa, če vašemu otroku piska v pljučih – je torej astmatik? Preverite v članku na portalu Vse bo v redu.

RSS Ustavi se!

  • Potlačen strah nezavedno prenašamo na potomce
    Zavedanje širšega družinskega konteksta vzorca potlačenja strahu nam daje možnost notranje biološke in psihološke osvoboditve ter omogoča, da potlačenega strahu ne prenašamo na naslednje potomce.
  • Kako preko strahov do samozavesti?
    Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.
  • Moja prva ljubezen
    Klečanje na zemlji me približa tej Materi kot nič drugega. Bolj jo duham, bolj jo čutim, globlje zakopljem roke v prst, bolj se ji poklonim.
  • Moja pot do izgorelosti na grafu
    ... sledi faza psihoterapevtskega odpravljanja notranjih "moram" prisil, s spoznanjem, da se je nesmiselno do konca gnati za doseganje povečini ne lastne sreče in le kratkotrajnega zadovoljstva zase, ki bo trajalo samo dotlej ...
  • Ali kava – kofein res dvigne energijo?
    Vam je znano? Po treh urah intenzivnega dela se zgodi: »Uf, zdaj pa rabim pavzo. Skodelica kave se bo kar prilegla, da si napolnim moči.«