fbpx

Izvidi preventivnih pregledov marsikoga presenetijo

Bolezni, Človeško telo, Družina, Zanimivo, Zdravje, Zdravje in bolezni, Življenjski slog

Sodobna diagnostika omogoča pravočasno odkrivanje bolezenskih stanj, ki se jih ljudje sami niti ne moremo zavedati. Pogovarjali smo se z enim največjih strokovnjakov medicine dela in športa, prim. prof. dr. Marjanom Bilbanom z ZVD.

Imajo ljudje realno predstavo o tem, kako zdravi so?

Velikokrat ne. Imamo take, ki o svojem zdravju mislijo zelo slabo, pa pregled pri zdravniku ter specialistične in laboratorijske preiskave ne pokažejo na to. Pogosto pa na preiskavah odkrijemo pred-bolezenska ali bolezenska stanja, ki jih pacienti ne pričakujejo.

Verjetno je slednje predvsem na specialističnih pregledih, ki preverjajo indice, ki jih ljudje sami niti ne morejo zaznati?

Seveda, na specialističnih pregledih, ki jih na ZVD opravlja tim specialistov z najsodobnejšo diagnostično tehnologijo, zelo velikokrat odkrijemo stanja, ki se jih ljudje ne zavedajo. Na podlagi ugotovitev lahko pacienti ustrezno ukrepajo.

»Managerski pregled« je danes uveljavljen izraz za celovit zdravstveni pregled z vsemi relevantnimi specialističnimi preiskavami. Na ZVD pravijo, da mora biti vsak managerski pregled prilagojen posamezniku.

Samo danes smo pri dveh pacientih na specialističnem kardiološkem pregledu odkrili povečan obseg aorte, kar je lahko izjemno pomembno, saj lahko pride do anevrizme in smrti. Dva pacienta sta imela polipe na žolčniku, ki se jih lahko odkrije le z ultrazvokom, polip pa je predkancerozen, kar pomeni, da nezdravljen lahko vodi v raka.

Veliko stvari odkrijemo, imamo pa tudi paciente, za katere preiskave pokažejo, da so čisto zdravi. So pa v manjšini.

Kdaj se ljudje največkrat odločajo za preventivne medicinske preglede pri vas?

Po moji oceni del ljudi pride na preventivne preglede, ker to zahteva delodajalec na podlagi zakonodaje, pridejo pa z veseljem, z zanimanjem. Določen delež prav tako mora priti zaradi določenih obveznosti, a raje nikoli ne bi šli na pregled in so molčeči, ne želijo preveč komunicirati.

Veliko in vse več pa jih pride zato, ker jih skrbi za zdravje oziroma želijo narediti nekaj zase. Ti pozorno spremljajo specialistične preiskave, ki jih opravimo, izvidi jih zelo zanimajo, od nas pričakujejo pojasnila, kar smatramo za odlično. So tudi najbolj dovzetni za predloge za izboljšave življenjskega sloga in jim lahko tudi najbolje pomagamo. V veliki meri gre za paciente, ki se odločijo za razširjene preventivne preglede oziroma t. i. managerske preglede.

So pacientom vaši napotki pomembni? Se pogosto obračajo na vas po pregledih?

Pred kratkim sem dejal gospe, ki je bila na razširjenem managerskem preventivnem pregledu, da se na nas lahko kadarkoli obrne tudi z drugimi zdravstvenimi vprašanji. Tu smo za paciente. Ko naši pacienti dobijo nove izvide, tudi iz drugih ustanov, in želijo razumljivo pojasnilo, se lahko vedno obrnejo na nas. Pacient, ki pri nas opravi celovit pregled, ni naš pacient le na nekaj let, vesel sem, da se na nas redno obračajo in da smo mi tisti, ki nam zaupajo glede zdravja.

Za naše paciente si vzamemo čas in jim razložimo vse izvide, tudi tistih specialističnih preiskav, ki so jih prej opravili drugje. Velikokrat kličejo tudi njihovi osebni zdravniki in povprašajo o našem mnenju, na katere preiskave bi jih še poslali.

Predvsem pri visoko izobraženih se pojavlja celo “fenomen zdravega delavca”, kar pomeni, da veliko dajo na svoje zdravje, ga poznajo, zanimajo jih konkretni rezultati specialističnih preiskav.

Kaj izsledki preiskav pomenijo za nadaljnje zdravljenje?

Ko zberemo vse izvide in mnenja specialistov, se s pacientom pogovorimo in mu razložimo, kaj izvidi pomenijo. Pacienta usmerimo na nadaljnje preiskave ali k njegovemu osebnemu zdravniku, če je potrebno, pa takoj na zdravljenje. Hkrati dodamo priporočila, dietna navodila, nasvete.

Osnova za pregled so družinska, osebna, socialna in delovna anamneza, pravi dr. Bilban. »Vsakemu pacientu svetujemo specialistične preiskave, ki so zanj relevantne.«

Preventivni pregledi delavcev, ki jih predpisuje zakonodaja, se opravljajo glede na oceno tveganja delovnega mesta. Je ta vezana na delo ali bolj na posameznika?

Prava ocena tveganja bi morala biti za vsakogar drugačna. Lahko imamo eno delovno mesto, na katerem je pet ljudi s popolnoma drugačnimi predispozicijami – moški, ženska, mlad – star, zdrav – bolan, invalid, noseča ženska, doječa mati, in so vsi na istem delovnem mestu, vendar je tveganje za njih v velikem primeru lahko različno. Vendar predpisani pregledi to upoštevajo le v določeni meri, kar v praksi pomeni, da ne moremo narediti neomejenega števila ocen tveganj, temveč naredimo splošne ocene za delovno mesto, ki je v določeni meri dopolnjeno s specifikami, ki sem jih ravno omenil.

Preverimo družinsko, osebno, socialno, delovno anamnezo. Bolj podrobno, globlje, je to seveda mogoče na razširjenih pregledih in pa, če ljudje izkažejo zanimanje za svoje zdravstveno stanje ter so pripravljeni upoštevati priporočila.

Kaj, če se izidi preiskav na preventivnem pregledu ne skladajo s pričakovanji pacientov?

Najbolj pogosto so ljudje presenečeni, ko jim povemo, da imajo okvaro jeter zaradi alkohola in ko so laboratorijski testi pozitivni na droge. Pri običajnih izidih niti niso presenečeni; so že denimo vedeli, da slabše vidijo, “ampak saj je še v redu”; da so imeli starši visok sladkor, “pa saj še nikoli nisem imel težav”; da imajo visok tlak, “pa saj se čudovito počutim”.

Mnogi pacienti se pred odhodom na pregled bojijo, da je njimi marsikaj narobe, pa preiskave ne pokažejo na to. Pri marsikom, ki se počuti odlično, pa specialisti odkrijejo nevarne spremembe.

Tlak je dober primer tega, kako pomembno je poznati svoje zdravstveno stanje, marsikdaj komu povem, da visok tlak pomeni kratko in lepo življenje, polno aktivnosti, nizek pa dolgo in nič kaj lepo; vedno si utrujen, zaspan. Izsledki diagnostičnih preiskav in pregledov pri specialistih lahko za pacienta, ki jih vzame resno in je pripravljen narediti kaj za svoje zdravje, pomenijo bistveno izboljšavo kakovosti življenja. Vključno s tem, da pravočasno zdravi morebitno bolezen.

Kakšen je strošek preventivnega pregleda?

Glede na to, kaj pomeni za zdravje, izjemno majhen. Odkar izvajamo sistematične preventivne zdravstvene preglede delavcev, se je izkazalo, da se tudi finančno hitro izplačajo, še posebej, če se upošteva, kakšne za podjetje pomembne odločitve sprejema dnevno delavec, in koliko pregledi prispevajo k temu, da je delazmožnost boljša, aktivnost boljša, da bodo lahko dlje opravljali delo in bodo bolj zadovoljni.

Z vidika pacienta pa so te prednosti seveda potencirane, saj gre za njihovo življenje, ki zajema tako osebne vidike kot zmožnost dela.

“Še tako napredne tehnologije niso dovolj: pomembno je, da se zdravniki posvetijo svojim pacientom”, pravi prim. prof. dr. Marjan Bilban.

Tudi sicer se verjetno lahko tudi z manj sredstev držimo napotkov za zdravo življenje.

Marsikdaj. A poglejte, ravno danes sem na pregledu dejal pacientu z bistveno previsoko telesno težo, da bi se moral popoldne po službi ukvarjati s telesno vadbo. A je odgovoril – kar je pogost odgovor -, da se v službi že dovolj utrudi, veliko hodi in po njej ne bo počel tega. Vendar v službi ne izvaja takšnih aktivnosti, ki bi pomembno prispevale k zdravju. Telesna aktivnost je uspešna le, ko se preznojiš vsaj za pol ure na dan vsak dan. Kar je manj, lahko prispeva k boljšemu duševnemu počutju, za kondicijo in zmogljivost pa ne.

Kaj bi svetovali vsakomur za zdravje?

Ravnovesje med delom in prostočasnimi aktivnostmi. To, da danes delamo po 10, 12, 14 ur, dolgoročno zagotovo ne more biti dobro. Pozornost je treba posvečati tudi zdravi prostočasni telesni aktivnosti in seveda tudi prehranjevanju. Neredna prehrana, ki je pri obilici dela pogosta, na dolgi rok zagotovo ni v redu. Jesti je treba 3-4-krat na dan, prehrana mora biti uravnotežena. Posvečati se je treba tudi počitku, pri čemer mislim nočno spanje in dopust. Letni dopust ni namenjen temu, da doma garamo, temveč da skušamo narediti nekaj zase.


Sledite nam