Irena Preložnik Zupan: Zakaj bi zboleli, če bi lahko preprečili?

Bolezni, Kam po pomoč, Mesec dni za zdravje

Kronične bolezni v Sloveniji naraščajo in zdravniki se sprašujejo, kaj bi lahko naredili, da bi to vsaj omejili, če že preprečiti ne moremo. Pogovor z zdravnico, izr. prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med. iz Kliničnega oddelka za hematologijo, UKC Ljubljana razkriva, da bi s kakovostnim prehranjevanjem, gibanjem, spanjem in uravnavanjem stresa, lahko za svoje zdravje naredili bistveno več.

Število bolnikov s kroničnimi boleznimi v Sloveniji narašča. Zdravniki jih zdravijo v skladu s priporočili in smernicami, ki veljajo za posamezno področje. Narašča tudi število rakavih obolenj in drugih hudih boleznih.

Če smo še pred desetletjem rešitev bolezni pričakovali v učinkovitih zdravilih, danes mnogi zdravniki opozarjajo, da se ključna rešitev skriva v zdravem življenjskem slogu, ki je glavni preventivni dejavnik in tudi pomembno vpliva na proces zdravljenja.

Kaj sta povezana ne-zdrav življenjski slog in bolezen?

Pogovarjali smo se z izr. prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med., specialistko internistko in hematologinjo iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki deluje na Kliničnem oddelku za hematologijo in zdravi bolnike s krvnim rakom.

Dr. Preložnik Zupan ne more dovolj poudariti, kako zelo pomemben je življenjski slog. Zdrav življenjski slog je povezan predvsem z načinom prehranjevanja, gibanja, spanja in soočanja s stresom.

»Da se razvije rakava ali kakšna druga hujša bolezen, je moral biti imunski sistem obremenjen več kot deset let. Vsak organizem ima učinkovit obrambni sistem, ki spremenjene celice pošilja v apoptozo, programirano celično smrt. Tako varuje naše telo pred boleznimi. Če je imunski sistem oslabljen, ne zmore opravljati tega dela in lahko se zgodi, da spremenjene celice spregleda. Ker imajo te celice večjo zmožnost delitve, se hitro množijo in začnejo rasti tumorji. Takrat je prepozno. Zato bi se morali že v osnovni šoli naučiti, kako se izogniti stresu in kako zdravo živeti. Naša glava, um, bistveno vpliva na zdravje in bolezen. Osebno zadovoljstvo je najboljša preventiva in zdravilo,«

preproste, a pomembne nasvete z nami deli zdravnica in pojasni:

»V stroki nas učijo, da moraš biti v ambulanti učinkovit. Delo mora biti tehnično in strokovno dobro opravljeno. Osebne izkušnje in delo z bolniki pa so tiste, ki so me naučile, da je potrebno dati še nekaj več. Še posebno pri tako težkih bolnikih, kot so bolniki z rakom.«

Pri tem izpostavi način obravnave bolnikov in nam preda znanje, ki ga deli tudi z njimi v želji, da bi lažje in hitreje okrevali.

Kako lahko zadostimo kriterijem zdravega življenjskega sloga?

»Z bolnikom, ki pride v ambulanto, skušava ugotoviti, kaj se je v njegovem življenju dogajalo v zadnjih 10 do 15ih letih tako hudega, da je pripeljalo do rakave bolezni. Vsak mora sam najti vplive, vendar je to zelo težko. Mnogi se ne zavedajo povezave med boleznijo in njihovim načinom življenja. Vsi tudi niso pripravljeni na spremembe in takrat je tudi za nas, zdravstveno osebje težko. Namreč aktivno sodelovanje bolnika v procesu zdravljenja pomembno vpliva na njegov izid.«

Ključna področja zdravega življenjskega sloga:

Prehrana

Kvalitetna prehrana naj bo v zmernih količinah, hrane naj bo raje manj. Tista, ki jo zaužijemo, naj bo kakovostna.
Danes ljudje v trgovini kupijo, kar si lahko privoščijo in kar je dosegljivo. Vse manj je dobre hrane. Že dojenčki se začnejo prehranjevati z nekakovostno prehrano. Zato je potrebno razmišljati tudi o menjavi virov za nakup hrane in se vrniti v lokalno in doma pridelano hrano v meri, kolikor je to mogoče.

Gibanje

Zadovoljivo gibanje obsega vsaj 150 minut na teden. Vsak zdrav človek se lahko ukvarja z oblikami športa, ki jih ima rad. Pri tem je pomembna zmernost pri dolžini vadbe, količini (ponavljanje) in intenzivnosti vadbe. Pomembno je poslušati svoje telo in prebrati, ali mu vadba prija ali ne. Za bolnike, starejše in oslabele velja, da so varne vadbe hoja, lahkoten tek in prilagojene vaje za moč.

Spanje

Zadostna količina spanca zagotavlja, da zmoreš vse napore. Priporočljivo je, da gremo v posteljo okoli 22. ure in le izjemoma po polnoči. Dve uri pred spanjem se ukvarjamo z bolj mirnimi in sproščujočimi aktivnostmi, ne jemo in ne uporabljamo ekranov. Spimo v temi in ugasnemo vse elektronske naprave (npr. televizija, radio). Če se želimo kakovostno odpočiti, v spalnico tudi ne nosimo mobilnega telefona.

Veščine za sproščanje in uravnavanje stresa

Aktivnosti za sprostitev in umirjen, življenjski pogled na okoliščine nam pomagajo uravnavati stresne dejavnike. Danes so že majhni otroci izpostavljeni stresu, ko npr. staršev ni nikoli doma. Že v osnovni šoli se otroci srečujejo z nabiranjem točk in neprestanim tekmovanjem. Stresni dejavniki se nadaljujejo in posledice stresa kopičijo v organizmu.

»Vsak človek, še posebno bolnik bi se moral vprašati, kako dobro deluje na vsakem od teh področij. Tudi pozdravljena rakava bolezen se lahko kadarkoli vrne. Zato je pomembno ugotoviti, kaj v načinu življenja je potrebno spremeniti, da bi bolezni čimbolj učinkovito preprečevali«,

opozarja zdravnica z izjemnim občutkom za bolnike in močno željo, da bi jim pomagala. Na tem mestu pojasni:

»Življenjska pot me je peljala skozi izkušnjo, da sem bila tudi na drugi strani. Imela sem kar nekaj zdravstvenih težav in sem izkusila, kako se počuti bolnik. Bolnik potrebuje poleg zdravljenja tudi toplino in osebni stik. Želim si, da bi to dobili tudi bolniki, ki pridejo k meni.
Z gesto, da v ambulanti sedem in da sede tudi bolnik, potrošiva nekaj več časa. Vendar šele s tem bolnik dobi občutek in priložnost, da vdihne in tudi kaj več vpraša. To ni vedno enostavno in mogoče. Izvedljivo je, če imamo 20 do 25 bolnikov. Če jih je več, začne zmanjkovati energije in časa. S tem se redno srečujemo, saj dnevno v hematološko ambulanto na Polikliniki pride 150 bolnikov. Obiskujejo 2 ambulanti dopoldan, 1 popoldan in dnevno bolnišnico, kamor prihajajo na kratke terapije. To so velike številke, ki še naraščajo, saj se populacija stara. Poleg tega je velik rizični dejavnik stresni način življenja, slaba prehrana, premalo gibanja in spanja. Zato se mi zdi tako pomembno, da bi vsi bolj zdravo živeli in delili znanje med seboj.«

Celostni 6 mesečni program za bolnike z rakom

Kako pomembno je vpeljati elemente zdravega načina življenja v svoj vsakdan priča tudi program Nazaj v življenje, ki je namenjen bolnikom s krvnim rakom in poteka pod vodstvom strokovnjakov.

Omogoča celostno rehabilitacijo, ki lahko omili posledice težke bolezni in zahtevnega zdravljenja. Na pobudo Slovenskega Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L poskusno poteka na Hematološki kliniki do konca novembra 2019.

V program je bilo in še bo skupaj vključenih 120 bolnikov. Učijo se gibalnih vaj, s katerimi pridobivajo na moči in energiji, spoznajo osnove zdrave in posebej prilagojene pravilne prehrane ter se učijo veščin spopadanja z vsakodnevnimi izzivi.

Program bolnike po bolezni vrača nazaj v življenje in delovno okolje. To je po dolgotrajni bolezni in zdravljenju včasih zelo težko.

Video bolnice, vključene v program Nazaj v Življenje

Video zdravnice, strokovnjakinje programa Nazaj v Življenje

Kaj vsi skupaj že danes naredimo za svoje zdravje – predlogi:

  • Učenje sprostitve že majhnih otrok (že v vrtcu).
  • Prevzemanje odgovornosti za svoje zdravje. Vsak posameznik je odgovoren.
  • Vztrajno trenirati pozitivno usmerjenost in pozitivno energijo, saj le to poganja drugačne vrste citokinov po telesu (rastni dejavniki). Le ti določajo razvoj zdravih ali rakavih celic.
  • Zmerno delati in poskrbeti tudi za zadovoljstvo v življenju.
  • Zgledovati po primerih dobre prakse.

Bi želeli posvet z ljudmi, ki so preživeli raka? Obiščite forum Kako živeti z rakom?


Sledite nam