fbpx

Intervju s Krešimirjem Božikovim: “V estetski kirurgiji je podobno kot v športu.”

Človeško telo, Zanimivo

Pri vseh posegih je treba imeti poleg znanja kirurgije tudi občutek za estetiko, saj ni prostora za napake.

kresimir_bozikov

Doc. dr. Krešimir Božikov, dr. med., specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije je eden izmed najbolj zvestih moderatorjev na portalu Med.Over.Net, forumu Estetska in plastična kirurgija. Odgovarjati je začel leta 2008 in v letih sodelovanja odgovoril na 2.323 vprašanj. Uporabniki na forumu in njegovi bolniki ga pohvalijo kot izjemno prijaznega, toplega in odprtega človeka, ki je pripravljen prisluhniti. Tokrat mi prisluhnimo njegovi zgodbi.

 

Lepotni kirurg  se zdi danes eden bolj zaželenih poklicev. Kako pa je v resnici s tem? Kako se počutite kot lepotni kirurg?

»Lepotni kirurg je v osnovi napačno posplošen izraz za plastičnega kirurga. V preteklosti plastični kirurgi nismo posvečali dosti pozornosti, ko so mediji, predvsem v tujini, začeli uporabljati ta izraz kot nadomestilo za plastičnega kirurga. Prav tako je bil ta izraz všeč nekaterim medijsko izpostavljenim plastičnim kirurgom, saj se je bolje prodajal. S časom so predvsem zdravniki, ki niso bili plastični kirurgi in so se želeli ukvarjati z estetsko kirurgijo, pograbili ta izraz in ga zlorabili. Sam izraz ni povezan s specializacijo in ga lahko uporablja kdorkoli. Nekaj časa smo se v združenjih plastičnih kirurgov tako doma kot po svetu poizkušali temu upirati, vendar ker v večini držav ni ustreznih zakonskih regulacij, je bil boj na tem področju enak boju z mlini na veter. Sam se še vedno raje definiram kot plastični kirurg, saj je to moja osnovna izobrazba. Res je, da se z leti vedno bolj posvečam estetski kirurgiji, saj predstavlja dodano vrednost rekonstrukcijam.«

Omenili ste rekonstrukcije. Kakšna je razlika med estetsko kirurgijo in rekonstrukcijsko kirurgijo?

»Razlika je v začetnem stanju telesa ali njegovega dela, ki ga želimo popraviti. Pri rekonstrukcijah je začetno stanje prirojena anomalija ali defekt tkiv kot na primer odstranjena dojka zaradi raka, ali stanje po poškodbi. Nato s kirurškim posegom rekonstruiramo del telesa na novo. Pri estetskih posegih je začetno stanje zdrava oseba, ki želi določen del telesa spremeniti.  Pri obeh posegih je treba imeti poleg znanja kirurgije občutek za estetiko, res pa je, da so odpustki na račun estetike večji pri rekonstrukcijah, saj  je veliko dejavnikov, ki jih ne moremo popolnoma kontrolirati in je težje napovedati izid in ljudje to lažje sprejmejo. Pri estetski kirurgiji odpustkov ni.«

Znani ste predvsem kot strokovnjak za povečavo dojk ter pomlajevanja obraza …

»V zadnjih letih sem se res poglobil v posege na dojkah in obrazu, čeprav je moj diapazon operacij precej širši. Kot zanimivost bi omenil, kako nas ljudje z nekaterimi posegi povezujejo, z nekaterimi pa ne. Bolnica, ki sem ji opravil poseg na dojkah, je prišla na kontrolo. S posegom ni bilo težav in bila je izredno zadovoljna. Na kontroli sem opazil, da ima spodnje veke otečene, vidne so bile podkožne bunkice. Dolgo sem razmišljal ali ji moja opažanja omenim ali ne. Ko sem ji mimogrede omenil veke, je potarnala, da je opravila pri nekom korekcijo podočnjakov s polnilom in da rezultat ni preveč uspešen. Ponudil sem ji pomoč, kar jo je zelo presenetilo, saj je mislila, da jaz operiram le dojke in da ne »delam filerjev«. Zadevo sva nato srečno uredila.

Je pa res zanimivo, kako deluje naš razum. Kot plastični kirurg, ki redno izvajam estetke operacije obraza ter vek in poznam anatomijo vsakega milimetra obraza, pri tej gospe nisem bil prepoznan kot nekdo, ki bi dal injekcijo v predel vek. Izbrala je nekoga, ki v resnici nikoli ni videl veke od »znotraj«, ima pa zapisano, da takšen poseg opravlja. 

V estetski kirurgiji je podobno kot v športu. Sam sem bil v mladosti plavalec, zato naj navedem primerjavo s tega področja. Specializacija iz le ene tehnike danes ni praksa. Najbolj znani vrhunski plavalci, kot recimo Michael Phelps ali Ian Thorpe so vsi osvajali po več medalj na največjih prvenstvih, saj so zaradi obilice treninga ob svojem talentu bili med najboljšimi v različnih disciplinah. Če gledamo bolj domače okolje, je bil Peter Mankoč v slovenskem prostoru najboljši v praktično vsaki disciplini, za katero je skočil v vodo,čeprav je bil prepoznan kot plavalec prostega sloga in delfina.«

Torej se posvečate tudi vbrizganju polnil in botoksu. Kaj pri tem opažate?

»Vbrizgavanje polnil in botulinum toksina je danes osnova estetskih posegov. Gre za najmanj invazivne posege, kjer je vložek znanja za preproste primere relativno majhen. Zato je ponudnikov mnogo. Danes je trend v naslavljanju celotnega obraza in ne le posameznih predelov kot usta, lice, posamezna guba. Tako lahko dosežemo boljši rezultat, res pa lahko ob uporabi večje količine polnil cena precej naraste in smo po nekaj ponovitvah že na ceni mini liftinga. Res je tudi, da polnila in botox dajo boljše rezultate na koži, ki ima dober tonus, kot na zelo ohlapni koži. Tam je face lift skoraj nujen.«

Kaj pa drugi estetski posegi?

»Veliko je še popravkov nosu- rinoplastika, ki so v bistvu najnatančnejša operacija, saj so spremembe, ki jih želimo doseči, milimetrske. Vsaka operacija nosu je svoj izziv, saj je potrebno načrtovanje posega vnaprej. Ko je nos enkrat odprt, je prisotna oteklina in videz nosu ni več enak dejanskemu stanju, zato se je nujno potrebno držati načrta, ki je bil sestavljen pred posegom. Pri korekcijah nosu je prisoten tudi kanček nejasnosti, saj lahko celjenje struktur, ki so zelo majhne, le te »premakne« – tega je do 5 %.

Pri ženskah je ponovno vedno več liposukcij, verjetno je razlog, da aparati, ki se uporabljajo za zmanjševanje količine maščobe v telesu, niso ravno vsemogočni, pri moških izstopa korekcija ginekomastije. Poleg večjih operativnih posegov opravljamo tudi odstranjevanje raznih kožnih tvorb in znamenj.«

Pred kratkim ste se preselili v prostore nove klinike. Je to velik korak za vas?

»Res je, pred tem sem posege opravljal na različnih lokacijah, kar je bilo težko usklajevati, zato sem se tudi odločil za svojo kliniko. Odločitev je zorela dlje časa. Finančni svetovalci so mi naložbo odsvetovali. Na koncu je premagala komponenta “imeti nekaj svojega”, kjer lahko vedno poskrbim za svoje paciente. Mislim, da so tudi bolniki s tem pridobili, saj zdaj vedo, kje me najdejo.«

… in kje vas najdejo?

»Klinika se nahaja v Medicinskem centru Vila Urbana, v središču Ljubljane, poleg nove Pravne fakultete in ljubljanske tržnice. Je najmodernejše opremljena. Parkiranje je možno v parkirni hiši Kapitelj, od koder se lahko z dvigalom pride neposredno v naš center.«

Ste se z odprtjem klinike poslovili z delom v javnem zavodu in postali zasebnik?

»Še vedno sem delno zaposlen na Medicinski fakulteti v Ljubljani, saj me delo s študenti veseli, poleg tega še vedno izvajam večje rekonstrukcijske posege v UKC Ljubljana.«


Sledite nam