Intervju: Dr. Aljoša Danieli, dr. med. o boleznih moderne dobe, stresu in preventivnih pregledih

Človeško telo, Intervju, Zanimivo, Zdravje, Življenjski slog

Današnji način življenja je poleg izboljšanja življenjskih razmer prinesel tudi večji psihični stres, čezmerno kalorično prehrano in manjšo motivacijo za gibanje. Zaradi nezdravega življenjskega sloga in izpostavljenosti stresu se vse več ljudi spopada z boleznimi moderne dobe.

O boleznih moderne dobe, stresu in preventivnih pregledih smo se pogovarjali z dr. Aljošo Danielijem, dr. med., specialistom splošne medicine in specialistom nevropsihiatrom z Medicinskega centra Barsos.


Katere so novodobne bolezni in kako ustaviti njihov porast?

V današnjem času smo dnevno izpostavljeni številnim dejavnikom, ki imajo negativni vpliv na naše zdravje, kot so preobremenjenost, stres, nezadostno gibanje, slabe prehranjevalne navade. Vse to se odraža v porastu novodobnih bolezni in tegob, kjer v ospredje stopajo predvsem srčno žilne bolezni, diabetes ter maligna obolenja.

Najpogosteje zasledimo povišan krvni tlak, zvišano raven holesterola v krvi, preveliko telesno težo in moteno toleranco za krvni sladkor, kar lahko vodi v mnoge bolezni. Pogoste so tudi prebavne motnje.

Ob dolgotrajnih psihičnih in fizičnih obremenitvah se lahko pri posameznikih pojavijo motnje imunosti, zato so pogosteje podvrženi okužbam.

Neredko se srečamo tudi z večjimi psihičnimi pritiski, ki se lahko končajo z izgorelostjo.

Velik napredek diagnostičnih metod v medicini je omogočil, da lahko odkrijemo kronične bolezni že v zgodnji fazi. Tako odkrite bolezni lažje zdravimo, imajo boljšo napoved, zato je smiselno redno opravljati preventivne preglede.

Praviloma se vse kronične bolezni, ki so potencialno usodne, začnejo tiho in dolgo ne bolijo. Dejavniki tveganja nastanka bolezni srca in ožilja, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in povišane vrednosti maščob v krvi, ne bolijo, vendar lahko v desetih letih privedejo do hujših bolezenskih sprememb. Podobno so lahko neboleči prvi znaki raka na debelem črevesu, ki se kažejo z nespecifičnimi znaki, kot sta zaprtje in utrujenost ob naporu. Anemija in napetost v zgornjem delu trebuha z občasno slabostjo in spahovanjem so lahko prvi znaki raka na želodcu.

Tudi leta niso vedno pogoj za določeno bolezen. Koledarska in biološka starost posameznika sta dokazano lahko različni. Nekdo je lahko star 60 let, vendar je biološko stanje njegovega organizma na ravni štiridesetletnika in obratno človek, ki je star 40 let in ima izražene dejavnike tveganja razvoja kroničnih bolezni, je lahko biološko star 50 let in več. Velja pa ocena, da je treba postati bolj pozoren na znake obolevnosti srca in ožilja pri 40 letih, potencialnih malignih obolenj prebavil in prostate pa po petdesetem letu. Pri ženskah se sporadični primeri raka na rodilih in dojkah pojavijo že pred tridesetim letom, pogosteje pa po petintridesetem letu.

Med najpogostejše bolezni sodobnega časa sodijo tudi bolezni, povezane s stresom. Najpogosteje nastanejo zaradi obremenjujočega vpliva okolja, človekove osebnosti in telesnega odziva. Sem sodi tudi izgorelost, ki lahko nastane zaradi psihičnega stresa, na primer hude obremenitve na delovnem mestu.

Kateri posegi in preiskave so ustrezni za preventivno  in zgodnje odkrivanje novodobnih bolezni?

Glavni pomen rednih preventivnih pregledov, ki jih izvajamo, je s pomočjo različnih diagnostičnih preiskav dovolj zgodaj odkriti spremembe v telesu, ki na zunaj še ne kažejo nobenih znakov ter lahko postopoma privedejo do razvoja bolezni.

V ambulantah Medicinskega centra Barsos opravljamo celovite preventivne managerske preglede, v okviru katerih vsakega pacienta pregleda najmanj sedem vrhunskih strokovnjakov.

S pacientom opravimo usmerjen razgovor in vzamemo vzorce za celostno laboratorijsko diagnostiko krvi in urina ter določitev tumorskih markerjev.

Naredimo antropometrične meritve z analizo telesne mase, EKG, izmerimo gleženjski indeks in opravimo test pljučne funkcije.

Sledijo preventivne preiskave srca in krvožilnega sistema: pregled pri kardiologu, obremenitveno testiranje na cikloergometru, ultrazvok srca in ultrazvok vratnih in perifernih arterij. S temi preiskavami ocenimo stanje srčne mišice in srčnih zaklopk, opredelimo kardiovaskulatorno zmogljivost, ugotavljamo stanje ožilja in ustreznost prekrvavitve.

Z ultrazvočnim pregledom ocenimo žlezo ščitnico, žleze slinavke in mehke strukture vratu.

Tudi številne bolezni prebavnega trakta so spremljevalec vsakodnevnega stresnega načina življenja. Ultrazvočna preiskava abdomna nam poda informacijo o stanju notranjih organov v trebuhu – jetra, žolčnik in žolčni vodi, vranica, trebušna slinavka, ledvica, nadledvična žleza, mehur, prostata, maternica, jajčniki in velike trebušne žile, orientacijsko pa pregledamo tudi prebavno cev.

Sledi pregled pri dermatologu – koža je bistvenega pomena za splošno zdravje in dobro počutje. Redno opazovanje pigmentnih znamenj nam omogoča zgodnje odkrivanje kožnega raka.

Na izbiro so še naslednji klinični pregledi – pregled pri specialistu gastroenterologu, pregled pri okulistu ali pregled pri ortopedu, po želji tudi posvet pri psihologu.

Pri pacientih, ki imajo težave s prebavnim traktom ali družinsko obremenjenost z rakom prebavil, priporočamo tudi endoskopski pregled želodca in debelega črevesja, ki ga lahko opravimo tudi v sedaciji.

Koliko časa traja pregled?

Osnovni preventivni pregled traja 5-6 ur, vse preiskave opravimo v prostorih medicinskega centra, čakalna doba na pregled pa je običajno lahko največ 10-14 dni.

V primeru, da se pacient odloči tudi za endoskopski pregled prebavil, ki zahteva pripravo pacienta, le-tega opravimo naslednji dan oziroma se dogovorimo za termin, ki ustreza pacientu.

V kolikem času po menedžerskem pregledu so pacientu na voljo rezultati preiskav?

Rezultati preiskav so znani še isti dan. Na osnovi opravljenih pregledov zdravnik internist ob zaključku s pacientom opravi razgovor, analizira dejavnike tveganja in odkrite bolezenske spremembe ter poda oceno zdravstvenega stanja s priporočilom zdravljenja ali dodatnih preiskav.

Kakšne so posebnosti menedžerskega pregleda v primerjavi s klasičnim pregledom medicine dela?

Pri pregledu na medicini dela ocenjujemo splošno zdravstveno stanje in sposobnost za opravljanje dela. Poleg poglobljene anamneze naredimo osnovne krvne preiskave, EKG in spirometrijo, preiskave vida in sluha, pacienta pregleda specialist medicine dela in poda mnenje o zmožnosti za delo.

Pri managerskem pregledu pa v enem popoldnevu naredimo vrsto poglobljenih diagnostičnih preiskav, za katere bi sicer morali obiskati številne klinike in bi potrebovali 10-14 dni, če bi se odločili opraviti vsako posebej. Pacienta pregleda najmanj sedem zdravnikov, od katerih je vsak vrhunski subspecialist na svojem področju. Ob zaključku zdravnik internist pregleda vse izvide in opravi razgovor z bolnikom.

Prehiter tempo življenja je danes realnost. Kaj priporočate vsakemu, ki se vsakodnevno sooča s psihofizičnimi obremenitvami in stresom?

Zdravje je naša največja vrednota, a v hitrem tempu našega vsakdana si pogosto pozabimo vzeti čas za to, da bi prisluhnili tudi svojemu telesu.

V današnjem času smo zaradi odgovornega dela, vodilnih položajev in specifičnega načina življenja nenehno izpostavljeni psihofizičnim obremenitvam in stresu. Meja med časom, ki naj bi bil namenjen delu in prostim časom, je vse bolj zabrisana, saj smo nenehno “priklopljeni” na službo – ves čas dosegljivi, bodisi po telefonu bodisi po elektronski pošti.

Kot preventivo lahko razumemo tiste dejavnosti, s katerimi skušamo zmanjšati obolevnost ljudi, za dosego čim večje kakovosti življenja. Bistvo takega pristopa je naučiti mladega človeka zdravega načina življenja. Začeti bi se moralo sistematično že v vrtcu in se nato nadgrajevati.

Z zdravim načinom življenja v otroštvu in mladosti poskrbimo za boljše zdravje v odraslem obdobju.

Pri zdravem načinu življenja je na prvem mestu  zdrava prehrana – hrana naj bo raznovrstna, manj kalorična in energetsko bogata, obrokov ne smemo izpuščati, priporočljivo jih je imeti vsaj štiri ali pet dnevno. Pravočasno pojdimo spat, zjutraj v miru pozajtrkujmo. Poskusimo se navaditi, da se odžejamo z vodo ali nesladkanim čajem in tako zmanjšamo vnos sladkih ali gaziranih pijač. Pomembno je, da se odrečemo kajenju in omejimo uživanje alkohola. Bodimo previdni pri sončenju in varujmo se pred ionizirajočimi sevanji.

Izkazalo se je, da je pri preprečevanju vplivov stresa najučinkovitejša aerobna fizična dejavnost (tek, plavanje, kolesarstvo …), ki dokazano zmanjšuje tesnobnost.

Lahko se sprostimo tudi ob glasbi ali drugih hobijih in v njih dobimo sprostitev, ki nam pomaga zmanjšati učinke stresa, ki smo mu izpostavljeni v službi.

Bistveno je poznati sebe in svoje obrambne mehanizme ter znati izklopiti stvari, ki privedejo do krizne situacije in stresa. Svoje obrambne mehanizme lahko s strokovno pomočjo tudi izboljšamo. To pomeni, da v stresnih situacijah znamo spremeniti svoje vedenje in s tem preprečiti, da bi frustracija prišla do nas.

Veliko k ohranjanju zdravja pripomorejo tudi preventivni pregledi, ki so tako ključni pri pravočasnem ukrepanju v primeru odkritja bolezenskih znakov. Dokler nam zdravje služi, nanj pogosto pozabimo, a nemalo bolezenskih stanj bi lahko učinkovito preprečili in jih uspešneje zdravili, če bi jih pravočasno odkrili. Še posebej je to priporočljivo za tiste, ki so bolj izpostavljeni stresu in zaradi preobilice dela redkeje poiščejo zdravniško pomoč.

Pomembno se je zavedati, da se učinki preventive pokažejo predvsem na dolgi rok in da je preventiva tek na dolge proge. Tako kot avtu enkrat letno privoščimo preventivni pregled, bi se tudi sami morali odpravili preveriti zdravstveno stanje.

Ob vedno večjem zavedanju pomena zdravega načina življenja in ohranjanja zdravja se tudi vse več Slovencev odloča za preventivne preglede. Tako počasi sledimo trendu iz tujine, kjer so že pred leti ugotovili, da lahko preventivni pregled dovolj zgodaj odkrije potencialne rizične kazalnike, ki bi lahko vodili v razvoj bolezni.

Dr. Aljoša Danieli, dr. med., specialist splošne medicine in specialist nevropsihiater
Dr. Aljoša Danieli, dr. med., specialist splošne medicine in specialist nevropsihiater

Sledite nam