fbpx

Infekcijska mononukleoza

Bolezni, Zanimivo, Zdravje, Zdravje in bolezni, Zdravje otrok

Bolezen s tem nenavadnim imenom po videzu vsaj na začetku povsem spominja na običajno angino…

Bolezen s tem nenavadnim imenom – infekcijska mononukleoza – po videzu vsaj na začetku popolnoma spominja na običajno angino. Infekcijska mononukleoza je v otroškem obdobju dokaj pogosta in traja zelo dolgo(do 4 tedne), zato staršem povzroča precej skrbi.

Kaj povzroča mononukleozo?

Infekcijsko mononukleozo povzroča virus Epstein – barr (EBV), ki spada v skupino herpes virusov, tako kot virusa, ki povzročata norice in slinavko. Za EBV okužbo je značilno, da se pojavlja preko celega leta, neodvisno od letnega časa. Možnost za okužbo je namreč stalno enako velika, saj 10 – 25 % zdravih ljudi izloča EBV. Bolniki izločajo virus v slini v času prebolevanja, možno je tudi, da še 6 mesecev po preboleli bolezni, izjemoma celo dlje. Bolezen ni zelo kužna, ker je za prenos potreben oseben stik s slino. Ker je stik s slino najpogostejši pri poljubljanju, to bolezen ponekod imenujejo tudi “kissing disease”.

Kdo zboli?

V kateri starosti se bolezen pojavlja, je močno odvisno od socialno ekonomskega položaja. V socialno in higiensko slabih pogojih, na primer v državah, ki so še v razvoju, se otroci prekužijo že v zgodnjem otroštvu. Do 6. leta je prekuženih že skoraj 100 % otrok. Ker bolezen pred drugim letom starosti poteka neopazno ali z nepopolno bolezensko sliko, v teh državah infekcijske mononukleoze skoraj ne poznajo. V državah z višjim standardom se z virusom prvič srečajo šele mladi ljudje običajno med 10. in 30. letom starosti. Približno tretjina do polovica prvič okuženih ljudi zboli z značilno bolezensko sliko. Pri ljudeh starejših od 40 let je prekuženost z EBV skoraj 100 %, zato v tej starosti te bolezni ne srečujemo več.

Kako prepoznamo infekcijsko mononukleozo?

Pri mladostnikih in odraslih od okužbe do pojava bolezenskih znakov preteče od 30 – 50 dni, pri mlajših pa je ta čas lahko tudi krajši. Bolezen se začne s splošnim slabim počutjem, utrujenostjo, izgubo apetita, mrazenjem, slabostjo, lahko tudi bolečino v trebuhu. Te splošne težave običajno trajajo od 4 – 5 dni, redko celo 1 – 2 tedna. V drugem tednu bolezni se pojavi zmerno povišana telesna temperatura, ki ne presega 39°C, zvišana pa ostane 7 – 10 dni.

Glavna značilnost infekcijske mononukleoze sta močno povečani in pordeli nebnici z obsežnimi belimi oblogami, mehko nebo je pordelo, včasih prekrito s pikčastimi krvavitvami. Bolniki tožijo zaradi bolečin pri požiranju. Spremembe v ustih so močno podobne spremembam pri streptokokni angini. Pogosto je prizadeta tudi nosna sluznica, ki je nabrekla, zato je dihanje skozi nos ovirano.

Druga glavna značilnost pa so močno povečane bezgavke zlasti na vratu, pogosto pa so povečane tudi druge skupine bezgavk, zlasti v pazduhah in dimljah. Bezgavke so lahko neboleče ali boleče. Tretja značilnost, ki nam pomaga pri prepoznavanju infekcijske mononukleoze je prizadetost jeter in povečanje vranice. Jetra so tipljivo povečana le pri tretjini bolnikov, toda pri kar 80 % bolnikov najdemo zvišane vrednosti jetrnih testov, vendar pa je le izjemoma, pri manj kot 5 % bolnikov, opazna zlatenica. Vranica je povečana pri približno polovici bolnikov, ti se običajno pritožujejo tudi zaradi bolečin v trebuhu.

Prisotni so lahko tudi izpuščaji. Opazimo jih pri približno 10 % bolnikov. Pojav izpuščaja je pogostejši pri bolnikih, ki so zdravljeni z ampicilinskimi antibiotiki.

Bolezenske težave postopno izzvenijo v 2 – 4 tednih. Bolezen se ponovi izjemoma in jo opazimo pri 1% bolnikov.
Pri otrocih, mlajših od 2 let, poteka bolezen neopazno, z neznačilno klinično sliko. Tudi pri večjih otrocih in odraslih infekcijska mononukleozalahkopoteka z nepopolno bolezensko sliko.

Kako bolezen dokažemo?

Prepoznavanje te bolezni je enostavno, kadar le – ta poteka z značilno in popolnoma izraženo bolezensko sliko. V pomoč pri postavitvi diagnoze so nekatere preiskave krvi. V drugem tednu bolezni se pojavi značilna bela krvna slika z zmerno povečanim številom belih krvničk, med katerimi se pojavljajo predvsem limfociti atipičnih oblik. Za dokazovanje je na voljo tudi več serološlih metod z dokazom protiteles proti EBV.

Podobne bolezni

V zgodnjem obdobju se infekcijska mononukleoza pogosto zamenja s streptokokno angino. Podobno bolezensko sliko pa najdemo tudi pri okužbi z adenovirusom in citomegalovirusom. Pri nepopolno izraženi sliki pa lahko poteka podobno, kot virusni hepatitis ali okužba s toksoplazmozo.

Zapleti

Zapleti so izredno redli. Nebnici se lahko povečata do te mere, da ovirata dihanje. Ob nenadni hudi bolečini v trebuhu pa moramo pomisliti na razpok maternice. V tem primeru je potrebno hitro ukrepanje. Zapleti na živčevju se pojavijo pri 1 % bolnikov in običajno izzvenijo brez posledic. Možni zapleti so tudi prizadetost srčne mišice, pljučnica in avtoimuna hemolitična anemija, ta je najpogostejša pri najstnikih, predvsem dekletih.

Zdravljenje

Posebno zdravljenje ni potrebno. Temperaturo znižujemo z običajnimi antipiretiki (paracetamol). V času bolezni se priporoča počitek, izogibanje večjim fizičnim naporom pa se priporoča še nekaj tednov po preboleli bolezni, saj so bolniki lahko dlje časa bolj utrujeni, kot običajno. Kortikosteroide ali protivirusna zdravila predpisujemo le izjemoma za zdravljenje nekaterih zapeltov. Zdravljenje v bolnišnici je potrebno le, kadar poteka bolezen z zapleti.

Vir: povzeto po forumu Pediatrija

Zanimive teme iz foruma:

Nos, nos in še enkrat nos

Angina?

Povečani mandeljni in gnojna obloga


Sledite nam