fbpx

Imunski sistem in vloga aminokislin

Novice

Zaradi stalne izpostavljenosti različnim tujkom in povzročiteljem bolezni je človeško telo razvilo kompleksen obrambni mehanizem – imunski sistem. Imunski sistem obsega enega najbolj zapletenih in …

Imunski sistem

Zaradi stalne izpostavljenosti različnim tujkom in povzročiteljem bolezni je človeško telo razvilo kompleksen obrambni mehanizem – imunski sistem. Imunski sistem obsega enega najbolj zapletenih in najmočneje mrežno povezanih sistemov in organov v našem telesu. Je izredno kompleksen sistem, zgrajen iz različnih vrst celic. Te celice so porazdeljen po limfatičnem tkivu po celem telesu in vplivajo druga na drugo. Ustrezno delovanje imunskega sistema je bistvenega pomena za naše življenje, saj nas ščiti pred:

  • virusi in bakterijami, ki povzročajo infekcijske bolezni,
  • degeneriranimi telesnimi celicami,
  • vdorom tujkov, ki uničujejo tkivo in vplivajo na telesne funkcije,
  • paraziti in toksini, ki oslabijo organizem.

Imunski sistem delimo na specifični ali pridobljeni ter na nespecifični ali prirojeni. Med seboj sta tesno povezana, saj se organizem učinkovito brani pred tujki le s sodelovanjem obeh.

Nespecifičen imunski sistem lahko aktivirajo škodljivi mikroorganizmi in anorganski tujki. Pri tem je zelo pomembno delovanje nekaterih proteinskih molekul, interlevkinov in interferonov, radikalov, fagocitov in levkocitov. Specifični imunski sistem pa usmerjajo makrofagi, protitelesa in limfociti.

Naš imunski sistem potrebuje za nastanek specifičnih protiteles in imunoglobulinov optimalno oskrbo z imunsko aktivnimi aminokislinami. Z dodatkom vitaminov, rudnin in elementov v sledeh pa se doseže dodaten učinek pri imunski obrambi.

immunogram

Aminokisline

Aminokislin so osnovni gradniki beljakovin. Vpletene so v skoraj vse procese, ki potekajo v vseh živih organizmih. Nujno so potrebne za pravilno rast in razvoj našega telesa. Vključujejo se v številne reakcije, ki omogočajo, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminja. Aminokisline nastopajo tudi kot ključni elementi imunskega odgovora na vdor tujkov v naše telo.

Beljakovine se sintetizirajo iz 20 aminokislin (proteinogenih aminokislin), ki so nujne za sintezo beljakovinskih molekul. Aminokisline razdelimo med esencialne in neesencialne. Esencilane aminokisline, telo ne more sintetizirati samo in jih mora za normalno delovanje nujno dobiti z ustrezno prehrano. Med esencialne aminokisline spadajo: fenilalanin, histidin, izoleucin, leucin, lizin, metionin, treonin, triptofan, valin. Neesencialne aminokisline lahko celice v našem telesu v različnih procesih aminokislin sintetizirajo same. Med neesencialne aminokisline spadajo: arginin, alanin, aspartat, aspargin, cistein, glutamin, glutamat, glicin, prolin, serin in tirozin.

Vloga aminokislin

Aminokislin delujejo na različnih ravneh imunskega sistema: delujejo stabilizacijsko na črevesno sluznico, povečujejo učinkovitost fagocitov pri imunski obrambi, spodbujajo tvorjenje limfocitov, vplivajo na regulacijo T-celic, pomagajo pri diferenciaciji B-celic, spodbujajo izločanje interlevkinov, prispevajo k razstrupljanju in ohranjanju redoks stanja v celicah, spodbujajo humuralen imunski odziv proti virusnim okužbam in prispevajo k izločanju protiteles.

Tako je že bila dokazana vloga arginina pri celičnem imunskem odzivu. Limfociti potrebujejo arginin za normalno rast in tudi kot posebni donor dušikovega monoksida ima odločilno vlogo pri regulaciji vnetja in imunosti. Glutamin ima osrednjo vlogo pri presnovi dušika. Nepogrešljiv je za proliferacijo limfocitov in vpliva na aktivnost celic ubijalk. Aminokislina cistein, ki vsebuje žveplo, je kot element glutationa odgovorna za vzdrževanje imunske odzivnosti. Tavrin in glicin imata prek posrednega učinkovanja na makrofage potencialno protivnetni učinek. Esencialna aminokislina metionin, ki vsebuje žveplo, je predstopnja številnih pomembnih metabolitov in kot antioksidant pomembna za imunski sistem. Esencialna aminokislina lizin ima antivirusni učinek.

Pomanjkanje beljakovin se pokaže lahko na različne načine. Pri otrocih se pokaže v zaostajanju rasti in telesni razvitosti. Pri odraslih pa se lahko zmanjša zmogljivost za delo saj zaradi pomanjkanje beljakovinske hrane izrablja svoje lastne beljakovine, zlasti iz mišičja.

Poznano je tudi, da lahko v primeru nezadostnega vnosa beljakovin pride do nepravilnosti v delovanju imunskega sistema. V primeru bolj intenzivnega imunskega odziva se močno povečajo potrebe po aminokislinah kakor tudi potrebe po energiji. Zato je pomembno, da uživamo raznovrstno in pestro prehrano in s tem organizmu priskrbimo potrebne hranilne snovi, vitamine in minerale.  Ker pa to vedno ni mogoče si lahko v času povečanih potreb organizma pomagamo tudi s kakovostnimi prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo uravnoteženo razmerje aminokislin, vitaminov in mineralov.

300x250

Oglasno sporočilo


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?