fbpx

Druga plat zgodbe o kavbojkah

arhiv

Kavbojke so priljubljene in se dobro prodajajo, proizvodnja cveti, delavci imajo delo… Da, a poznati je treba še drugo plat zgodbe. Proizvodnja kavbojk večinoma poteka…

Kavbojke so priljubljene in se dobro prodajajo, proizvodnja cveti, delavci imajo delo… Da, a poznati je treba še drugo plat zgodbe. Proizvodnja kavbojk večinoma poteka v delih sveta, kjer je delovna sila poceni in je veliko kršitev človekovih pravic: prisilno nadurno delo, nizke plače, ki delavcem ne zagotavljajo dostojnega življenjskega standarda, nevarno delovno okolje in procesi, ki predstavljajo tveganje za zdravje. Velik davek plačuje tudi okolje. Za pridelavo bombaža in proizvodnjo džinsa porabijo velikanske količine vode in ogromno kemikalij.

Najbolj problematična faza v tekstilni industriji je zagotovo dodelava, ki poteka v obratu, t. i. oplemenitilnici, kjer material barvajo, drgnejo, brusijo in perejo. Prostori so slabo prezračevani, mokri, delavci so v stiku z nevarnimi kemikalijami. Da je zdravstveno tveganje še večje, so poskrbeli še modni oblikovalci z iskanjem novih učinkov, ki zahtevajo postopke, ki so z vidika zdravja in ekologije še bolj sporni. Danes lahko v tovarnah dosežejo moderen obrabljen videz kavbojk s pranjem v pralnih strojih skupaj s kroglami plute ali s kamni silikatnega izvora, še pogosteje pa delavci končni izdelek ročno peskajo s pištolo pod visokim pritiskom, marsikdaj brez ustrezne zaščite, ker jih ta moti in so pri delu manj učinkoviti. Peskanje je nevarno zato, ker se sprošča fin silicijev prah, ki povzroča akutno obliko silikoze (vnetje pljuč), za katero ni zdravila. Tako so v Turčiji leta 2009 zaradi velike obolevnosti in številnih registriranih smrtnih primerov celo prepovedali uporabo tega postopka. Težave pa s tem niso odpravili, proizvodnja se ni ustavila, ampak le prestavila v okolje, kjer je manj nadzora.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije


Sledite nam