fbpx

Vsak razposajen in živahen otrok ni hiperaktiven

arhiv

"Niti sekundo ni pri miru!" "Verjetno bi še v spanju govoril in migal, če bi lahko." Ali pa: "Nič se ga ne prime, kar mu…

“Niti sekundo ni pri miru!” “Verjetno bi še v spanju govoril in migal, če bi lahko.” Ali pa: “Nič se ga ne prime, kar mu rečem,” so nekatere izjave jeznih ali obupanih staršev, ko opisujejo obnašanje otrok s težavami na področju pozornosti in s hiperaktivnostjo. Seveda pa vsak razposajen in živahen otrok ni hiperaktiven, saj pravilne diagnoze lahko ugotovijo samo strokovnjaki.

Defektologinja Suzana Žunko Vogrinc iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor z izbranimi vajami veča pozornost takšnih otrok in jim omogoča hotno usmerjanje motoričnih aktivnosti. Svoja znanja že veliko let prenaša v redno delo učiteljev s seminarji, zdaj pa je uredila še priročnik o tem, kako pomagati otrokom s težavami na področju pozornosti in s hiperaktivnostjo.

Razvajen ali hiperaktiven?

“Živahni otroci so bili zmeraj med nami, a jih je družba drugače doživljala. Včasih so jim rekli, da so poredni in nemirni, zapirali so jih ali jih izključevali iz šole,” pove Žunko-Vogrinčeva. Poudarja, da ga mora za pravilno ugotovitev, ali je otrok hiperaktiven, spoznati več ljudi, ki z njim živijo ali delajo. To so starši, učitelji in psiholog ali socialni pedagog. Če pa so težave hujše, se v opazovanje vključi še pedopsihiater. “Razvajenost in težave na področju pozornosti se namreč pri otroku znajo kazati enako. Otroka je treba dalj časa spoznavati, da si lahko gotov pri oceni. Pomembno je narediti celovito anamnezo za nazaj, da se ugotovi, kaj se je dogajalo v predšolskem obdobju, kakšne so moralne vrednote staršev in kakšen je njihov vzgojni pristop.”

Vir: dnevnik.si

 


Sledite nam