fbpx

Otresimo se posledic stresa

Bolezni, Človeško telo, Zanimivo, Zdravje in bolezni, Življenjski slog

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in energetsko neravnovesje …

Vsakodnevni stres je največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov, za rušenje energetskega ravnovesja, homeostaze !

Ob stresu nastopi nam vsem tako znana:

  • bolečina v želodcu
  • plitko dihanje
  • tesnoba v prsih
  • panika in nesposobnost spregovoriti prave besede
  • nezmožnost gibanja, otrplost, strah in negotovost

Naučimo se upravljati stres!

  • S stresom živimo ves čas!
  • Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
  • Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!

Ob stresu: naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).

  • Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč kaj smo pojedli!
  • Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresa:

  • že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o političnih in gospodarskih krizah, dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, težavah sosedov, znancev,  nam dviguje raven stresa,
  • vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,izsiljevanja,…
  • izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
  • vsakodnevne skrbi ob bolnih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres?

1. Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM  skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2. Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

  • Adrenalin  dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok  krvi (“prenašalka goriva”).
  • Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
  • Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!

Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!

Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Preberite osnovno shemo odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice v priloženi PRILOGI

Vir: Klinika Mayo, September 2006


Sledite nam