fbpx

Ko se spomin utrudi

arhiv

Alzheimerjeva bolezen Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, za katero je značilno zmanjšanje spominskih in intelektualnih sposobnosti, ki pomembno prizadene dnevne dejavnosti. To je izrazito…

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, za katero je značilno zmanjšanje spominskih in intelektualnih sposobnosti, ki pomembno prizadene dnevne dejavnosti. To je izrazito bolezen poznega življenjskega obdobja; dlje ko živi človek, več možnosti ima, da se pri njem razvije. Bolezen je za malenkost pogostejša pri ženskah kot pri moških.
Zanimivo je, pravi prof. dr. Alfred Maelicke, profesor biokemije in vodja laboratorija za molekularno nevrobiologijo na Inštitutu za fiziološko kemijo in patobiokemijo medicinske fakultete Gutenberške univerze v Mainzu, znanstvenik, ki intenzivno raziskuje področje Alzheimerjeve bolezni, da je njen potek manj hud pri ljudeh, ki so v času pred boleznijo svoje možgane uporabljali za zahtevne operacije.

Zakaj sploh pride to te bolezni?

Možganske celice vse življenje propadajo. Največ jih imamo ob rojstvu in v mladosti, nato se njihovo število močno manjša. Pri šestdesetih letih imamo le še polovico nevronov, ki smo jih imeli v mladosti. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo jih imajo še manj. Ugotovili so, da je pri bolnikih zmanjšano število določenih receptorjev, na katere se vežejo acetilholin (snov, odgovorna za prenos signalov med možganskimi celicami) in drugi prenašalci v osrednjem živčevju.

Vir: revija Viva

Želite izvedeti več? Obiščite spletni forum Demenca in duševne motnje v starosti na >>


Sledite nam