fbpx

Intervju doc. dr. Samo Zver, dr. O limfomu

arhiv

1. Kako ocenjujete znanje in osveščenost o limfomu v splošni javnosti? Navadno in prav je tako, da zdravi ne razmišljamo o boleznih. Tako imajo praviloma…

1. Kako ocenjujete znanje in osveščenost o limfomu v splošni javnosti?

Navadno in prav je tako, da zdravi ne razmišljamo o boleznih. Tako imajo praviloma znanje o limfomih tisti, ki imajo osebno izkušnjo, bodisi v družini, ali pa med znanci oz. sodelavci. V grobem menim, da je potrebno na kakršnokoli resno bolezen pomisliti takrat, ko se z nami dogajajajo nenavadne stvari, ki jih ne znamo razložiti, ki se ne izboljšajo same po sebi v določenem razumnem časovnem obdobju (kot npr. večina okužb), ki povzročajo težave, kot so nehoteno hujšanje, slab apetit, potenje, dolgotrajna nepojasnjena povečana telesna temperatura, napredujoča utrujenost…. 

2. Kaj pa bolniki na prvih obiskih pri vas? Kako dobro poznajo svojo bolezen?

Nekateri želijo podrobne informacije (ti so redki), drugi niti ne želijo vprašati nič, v večini primerov pa nekaj vmesnega. Mnogokrat to zavisi od splošne razgledanosti bolnika, njegovih dosedanjih izkušnjah z boleznimi in z zdravniki, s katerimi je prihajal v stik. Mnogi ne upajo vprašati, kar jih zanima, zato je dodatna informacija v pisani obliki toliko bolj aktualna. Pogosto bolniki niti ne vedo, kako vprašati (da npr. ne bi izpadli »neumni, čudni«…… )

3. Kronično limfocitno levkemijo (KLL) uvrščamo med ne-Hodgkinove limfome. Nam lahko na kratko opišete to bolezen?

Gre za rakavo krvno bolezen, ki nastane iz krvnih celic, limfocitov, ki se rakavo nekontrolirano delijo. Te celice se kopičijo v bolnikovi krvi, v kostnem mozgu, kjer kri nastaja, pa tudi v bezgavkah in vranici. V vseh omenjenih organskih sistemih rakave celice izpodrivajo normalne, zdrave krvne celice, ki jih potrebujemo za življenje. To so eritrociti, levkociti in trombociti.  Praviloma vrsto let bolezen bolniku ne dela težav in slednji niti ne ve, da je bolan. Morda lahko opazi povečane bezgavke na vratu, v pazduhah in dimljah. Tako se najpogosteje bolezen odkrije naključno, ob pregledu krvi zaradi drugih zdravstvenih težav ali ob rutinski kontroli krvi pri svojem zdravniku.

4. Lahko bolnik sam kakorkoli vpliva na zgodnejše odkritje in zdravljenje bolezni?

Kot rečeno, bolezen najpogosteje odkrijemo naključno, v sklopu drugih preiskav in ko še ne povroča nobenih kliničnih težav. Potrebna pa je pozornost, v kolikor bi se »preko noči« pojavile povečane bezgavke na tipno dostopnih mestih (področje glave, vratu, pazduh, dimelj), nepojasnjene »tvorbe« v trebuhu ali pod rebrnim lokom in pa težave kot so nehoteno hujšanje, nočna potenja, dolgotrajna povečana telesna temperatura, napredujoča nemoč, pogoste nepojasnjene in ponavljajoče okužbe. Takrat je prav, da vsak obišče svojega lečečega zdravnika, da ga natančno posluša, izpraša in nato tudi klinično pregleda ter se odloči za nadaljnje ukrepe.

Vir: onkologija.si

Spoznajte svet limfoma in levkemije s pomočjo foruma Limfom in levkemija na >>


Sledite nam