fbpx

Varčevanje ZZZS in delovanje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

arhiv

Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), najvišji strokovni organ na področju medicine v Sloveniji, je v ponedeljek na izredni seji obravnaval predlog rebalansa finančnega…

Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), najvišji strokovni organ na področju medicine v Sloveniji, je v ponedeljek na izredni seji obravnaval predlog rebalansa finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predlog rebalansa predvideva linearno zmanjševanje prihodkov vsem bolnišnicam, pri čemer bo UKCL kot terciarna ustanova še posebej finančno prizadet, vsi člani strokovnega sveta pa aktualno dogajanje spremljajo z ogorčenjem, so pokazali sklepi izredne seje strokovnega sveta.

»S tem zmanjšanjem sredstev UKCL bi lahko bili prizadeti predvsem bolniki. UKCL je že do sedaj iz leta v leto presegal program akutne bolnišnične obravnave, za kar ni prejel dodatnega plačila. Z dodatnim zmanjšanjem akutne bolnišnične obravnave za 2 odstotka se bo zmanjšala dostopnost bolnikov do zdravljenja, kar pomeni 2000 bolnikov v akutni obravnavi letno manj,« je v imenu celotnega strokovnega sveta poudarila strokovna direktorica UKCL, prof. dr. Brigita Drnovšek Olup.

Ravno tako je nedopustno linearno zmanjševanje sredstev za dežurno službo. V prvi vrsti bi bilo potrebno vzpostaviti mrežo dežurnih mest v Republiki Sloveniji. »Zavedati se moramo, da v Sloveniji potrebujemo vrhunsko ustanovo, kjer so zastopane vse specialnosti in ki lahko nudi vrhunsko oskrbo 24 ur na dan,« je opozorila strokovna direktorica in izpostavila zadnje primere težjih nesreč, ko so poškodovance premestili k nam: nesrečo na Dolenjski cesti ter nesrečo preteklega konca tedna, ko je prišlo do trčenja vlaka na Jesenicah.

Vodstvo UKCL je izredno zaskrbljeno tudi zaradi zniževanja terciarnih sredstev. Če bo napovedan ukrep sprejet, bomo v letošnjem letu v UKCL (učinek sprejema ukrepa se bi naj v letošnjem letu predvidoma poznal za dva meseca) za terciarno dejavnost prejeli za 200 tisoč evrov manj sredstev, v letu 2012 pa kar 1,2 milijona evrov manj sredstev. »Še manj sredstev za terciar pomeni katastrofo, ker to pomeni manj sredstev za razvijanje in uvajanje novih metod, novih sodobnih načinov zdravljenja itd., s čimer lahko UKCL sledi sodobnim trendom v svetu in bolnikom nudi najboljšo možno oskrbo,« je poudarila strokovna direktorica. Standardni postopek uvajanja novih načinov zdravljenja lahko traja tudi več let,  preko razvojnih projektov terciarne dejavnosti, ki jih je samo v letošnjem letu 220, pa je bolnikom v UKCL omogočena najsodobnejše diagnostične preiskave in zdravljenje. Vodstvo je ob tem izrazilo skrb, da bi lahko zmanjševanje sredstev pomenilo zgolj to, da bodo bolniki prisiljeni odhajati na vrhunsko zdravljenje v tujino.

Da bodo vsi napovedni ukrepi – krčenje dežurne službe, zniževanje materialnih stroškov pri delu bolnišnične obravnave idr. – v neposredno škodo bolnikov, je poudaril tudi generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec. »Poslanstvo UKCL je zdravljenje bolnikov. Ker smo terciarna institucija, smo zadnja institucija za bolnike, ki potrebujejo vrhunsko medicino. Bolniki, ki jih drugje ne morejo pozdraviti, se zatečejo k nam: mi jih nudimo najvišjo oskrbo. Varčevanje, kot bo jutri obravnavano na skupščini ZZZS, definitivno pomeni varčevanje v škodo bolnikov. Vzeli bi nam sredstva za program, to pa na letni ravni pomeni 7,5 milijona evrov manj za obravnavo bolnikov oz. 4 milijone manj v akutni bolnišnični obravnavi. To na letni ravni pomeni 700 operacij kolka manj, 4000 koronografij manj, 400 operacij na odprtem srcu manj ali 1000 operacij raka materničnega vratu manj. Kaj naj povemo bolnikom, ko se krčijo sredstva? Da ZZZS želi, da manj delamo?«, se je vprašal generalni direktor UKCL in dodal, da »bomo sicer naredili vse, da bomo v odgovornosti do bolnikov program v celoti izvajali še naprej, pa četudi v škodo in izgubo UKCL. Zavedati pa se moramo, da na način, ko ima večina bolnišnic izgubo, bolnišnični sistem v Sloveniji razpada,« je dejal.

Generalni direktor je izpostavil še, da želi javnost vprašati, koliko časa lahko bolniški sistem take ukrepe še vzdrži, saj se sredstva, že odkar se srečujemo z recesijo, ves čas znižujejo, medtem ko denimo bolnišnice v tujini za isti program dobijo tudi do dvakrat več sredstev.

»Napovedani ukrepi se izključujejo z aktualno politiko, ki je usmerjena v višjo kakovost, večjo dostopnost pacientov, v večje pravice, varnost in v skrajšanje čakalnih vrst,« je še poudarila strokovna direktorica.

Vir: Univerzitetni klinični center Ljubljana

Kakšno so zdravstvene razmere v Sloveniji? Vabljeni na forum Zdravstvo pri nas? na >>


Sledite nam