Krvne preiskave za alergije

Bolezni, Zanimivo

Diagnosticiranje poteka po stopnjah: z družinsko anamnezo in preverjanjem, ali obstaja dedna povezava z alergijskimi …

Do alergijske reakcije pride na različne načine: z vstopom alergenov skozi kožo, skozi očesno sluznico, z vdihavanjem, vnosom s hrano itd. Vsako alergijsko reakcijo sproži poseben alergen, zato je glavni cilj zdravljenja postavitev natančne diagnoze oz. določitev specifičnega alergena. Diagnosticiranje poteka po stopnjah: z družinsko anamnezo in preverjanjem, ali obstaja dedna povezava z alergijskimi obolenji, s pridobivanjem podatkov pacienta (o prehrani, prejšnjih boleznih, prisotnosti in trajanju simptomov), ki kažejo na določeno obliko alergije, telesnim pregledom in diagnostičnimi preiskavami. Danes so dostopne kakovostne diagnostične preiskave v obliki kožnih testov in laboratorijskih krvnih preiskav.

Laboratorijske krvne preiskave

Za pravilno diagnostiko alergijskih bolezni moramo določiti specifični imunoglobulin E (IgE). Najpogostejša oblika diagnosticiranja so kožni vbodni testi (skin prick test – SPT), kljub temu pa ima tudi laboratorijska diagnostika pomembno vlogo. Uporabimo jo, kadar se anamneza, klinična slika in rezultati kožnega testa ne ujemajo.

Najbolj znane krvne preiskave so:

  • „RAST“ (radioalergosorbentni test)
  • „RIST“ (radioimunosorbentni test)
  • določanje skupnega števila eozinofilov

Ti testi so danes zelo preprosti in se opravljajo iz periferne venske krvi.

S testom RAST določimo raven IgE, specifičnega za posamezni alergen. Opravimo ga, če kožni testi ne dajo jasnih rezultatov, in pomaga pri diagnosticiranju alergijskega dermatitisa, sezonskega alergijskega rinitisa in alergijske astme. Obenem z njim določimo ravni specifičnega IgE pri večjem številu alergenov (mešanica alergenov podobnega tipa) iz enega samega vzorca krvi, rezultat pa se nanaša na vse alergene v mešanici. Na podlagi kliničnih znakov alergije in izvida predhodnega kožnega testa zdravnik izbere za preiskavo omejeno število alergenov, in če je rezultat pozitiven, se opravi analiza IgE za vsak posamezni alergen.

Ali pozitiven rezultat potrjuje prisotnost alergijske bolezni? Ne. Pozitivni izvid kaže na prisotnost IgE, specifičnega za alergen v periferni krvi, kar pomeni, da je bolnik občutljiv na ta alergen; ampak občutljivost še ni dokaz alergijske bolezni. Če je izvid negativen, to prav tako ne pomeni, da oseba ni alergična, temveč moramo opraviti nadaljnje testiranje. Test RAST in kožni test sta zelo natančna in podrobna, je pa kožni test običajno cenejši in daje takojšnje rezultate, medtem ko test RAST kaže točno vrednost IgE, na podlagi katere se lahko natančno opredelita stopnja alergije in zdravljenje.

Če želimo določiti skupno povečano količino nespecifičnih protiteles IgE, opravimo test RIST. Povišane vrednosti IgE kažejo na atopični dermatitis, sezonski alergijski rinitis ali na določena stanja dedne imunske pomanjkljivosti. Za lažjo določitev alergijske bolezni se včasih preveri tudi skupno število eozinofilnih levkocitov iz periferne krvi. Povečano število eozinofilov običajno pomeni, da gre za kronično alergijsko vnetno reakcijo.

Kazalec anafilaksije

Triptaza je eden od mediatorjev alergijske reakcije in nastane kot produkt degranulacije mastocitov. Mastocitna triptaza se sprosti med anafilaktično reakcijo, zato je v primeru nejasne diagnoze učinkovit kazalec anafilaksije. Vzorec krvi je treba pridobiti v štirih urah po začetni reakciji, saj triptaza doseže največjo koncentracijo po uri ali dveh in se spusti na prvotno raven po šestih urah.

Poleg izvajanja diagnostičnih preiskav je pomembna tudi pravilna interpretacija rezultatov, njihovo razumevanje in na tej podlagi ustrezno zdravljenje.