fbpx

Več mladostnikov redno zajtrkuje, poseganje po sladkih živilih in dietah še vedno prepogosto

arhiv

Rezultati HBSC raziskave kažejo, da je v letu 2010 vse dni v tednu redno zajtrkovalo skoraj 40 odstotkov mladostnikov, kar je nekoliko več kot v…

Rezultati HBSC raziskave kažejo, da je v letu 2010 vse dni v tednu redno zajtrkovalo skoraj 40 odstotkov mladostnikov, kar je nekoliko več kot v letih 2006 (37 %) in 2002 (35 %). Mlajši mladostniki pogosteje zajtrkujejo kot starejši; tako redno zajtrkuje skoraj polovica 11-letnikov, 37 odstotkov 13-letnikov in 31 odstotkov 15-letnikov.

Po besedah mag. Mateja Gregoriča z IVZ je za zdravje mladostnikov reden zajtrk zelo pomemben, saj s tem obrokom dobijo energijo, potrebno za optimalno šolsko delo ter dobro razpoloženje. Poleg tega se z rednim zajtrkovanjem zmanjša tveganje pomanjkanja nekaterih pomembnih hranil v prehrani, kot so kalcij, železo, magnezij, folna kislina in vitamini skupine B, zmanjša pa se tudi tveganje za razvoj debelosti. »Pri nas imamo uzakonjen zelo dober sistem organizirane šolske prehrane, v okviru katerega so učencem na voljo tudi do štirje obroki na dan, vendar le malo otrok v šoli tudi zajtrkuje. Poletje je zato odlična priložnost, da zajtrkovanje postane skupen obrok za vso družino in da to preide v trajno navado. V veliko podporo temu bo tudi jesenki dogodek v šolah in vrtcih, ki bo temeljil na oživitvi tradicionalnega slovenskega zajtrka,« še dodaja mag. Matej Gregorič z IVZ.

Pri uživanju sladkanih pijač in sladkarij je raziskava pokazala, da sta jih v letu 2010 redno uživali dve tretjini mladostnikov. Uživanje sladkanih pijač in sladkarij se s starostjo povečuje, tako jih redno uživa nekaj manj kot tri četrtine 15-letnikov, slabi dve tretjini 13-letnikov in 58 odstotkov 11-letnikov. Fantje bolj posegajo po sladkanih pijačah, dekleta pa po sladkarijah. Kot pojasnjuje mag. Matej Gregorič z IVZ, prepogosto uživanje presladkih živil vpliva na povečan energijski vnos in slabšo prehransko vrednost zaužite hrane, nadalje povečuje tveganje za razvoj debelosti, sladkorne bolezni, zobne gnilobe in srčnožilnih obolenj, poleg tega pa se nakazuje tudi slabše sledenje in zmanjšana pozornost pri otrocih ter povečana hiperaktivnost. Na ministrstvu za zdravje zato že proučujejo možnosti za učinkovite ukrepe, s pomočjo katerih bi spodbudili uživanje zdravju koristnih živil ter pripravljajo izhodišča ukrepov za omejevanje trženja nezdravih živil.

Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS

Preberite male trike in nasvete za vzgojo otrok na forumu Starši in otroci na >>


Sledite nam