fbpx

So sedanji slovenski mladostniki drugačni od prejšnje generacije?

arhiv

O slovenskih mladostnikih smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s katedre za psihiatrijo, prof. dr. Martino Tomori. So sedanji slovenski mladostniki drugačni kot prejšnje generacije, so…

O slovenskih mladostnikih smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s katedre za psihiatrijo, prof. dr. Martino Tomori.

So sedanji slovenski mladostniki drugačni kot prejšnje generacije, so njihovi problemi resnejši? Jih res kar 30 odstotkov občuti simptome depresije? Slovenija je po odstotku depresivnosti med mladimi res nad evropskim povprečjem, pravi prof. dr. Martina Tomori, priznana strokovnjakinja s katedre za psihiatrijo na ljubljanski medicinski fakulteti, ki se s problemi otrok in mladostnikov ukvarja že desetletja.

Kljub temu je njeno sporočilo pozitivno: obdobje adolescence je treba videti predvsem kot veliko priložnost, iz katere se oblikuje odprta in samozavestna odrasla osebnost. Iz velikih težav se rojevajo velike izkušnje. »Z mladostniki je krasno delati, ker so – čeprav se upirajo – prilagodljivi. In ko jim razkriješ njihove lastne sile, je zanje velik izziv, kako jih uporabiti,« pravi Tomorijeva.

Nedavno predstavljeni izsledki raziskave, ki so jo lani opravili med več kot 5400 osnovnošolci, je pokazala, da je kar 30 odstotkov mladostnikov, starih od 11 do 15 let, zadnje leto občutilo znake depresije. Kako z vašimi dolgoletnimi izkušnjami pri delu z mladimi vidite ta podatek?

Žal ne vem, kakšno mejo depresije je raziskava vzela. Zelo pomembno je namreč, da kot depresijo ne opredeljujejo žalosti, potrtosti, torej realnih čustev. Nezadovoljstvo, pomanjkanje volje je namreč lahko sestavni del adolescence, pa tudi odraslega življenja. Klinično depresivnost lahko pokažejo šele natančni diagnostični elementi, razne skale in klinični pregledi, ki se usmerijo na prave simptome depresije.

Pri tem izključijo vse čustvene reakcije, ki so neprijetne, nezaželene, pokažejo pa tisto, kar je duševna motnja in kar lahko napoveduje ponavljanje depresivnih epizod pozneje v življenju ali celo depresivno naravnano osebnost. Naši rezultati, ki so stari že nekaj let, a jih je raziskava pred dvema letoma potrdila, kažejo, da je med slovenskimi srednješolci pri dekletih 10,5 odstotka takšnih, ki kažejo višjo raven depresivnosti, pri fantih pa 3,3 odstotka. Dejstvo je, da je odstotek višji kot v veliki večini držav, kjer delajo podobne raziskave in jih ni strah soočiti se s problemom.

Vir: delo.si

Kako mladi doživljajo svet okoli sebe? Več na forumu Mladi, ljubezen in spolnost na >>


Sledite nam