fbpx

Morski datlji? Ne, hvala.

arhiv

Morje, sonce, počitnice in kopanje so podobe, ki nas ponesejo med poletne spomine. K tem podobam sodijo tudi školjke, pa vonj po okusnih jedeh, pripravljenih…

Morje, sonce, počitnice in kopanje so podobe, ki nas ponesejo med poletne spomine. K tem podobam sodijo tudi školjke, pa vonj po okusnih jedeh, pripravljenih iz školjk in drugih morskih sadežev. Vam je morda gostinec ponudil tudi morske datlje, v hrvaščini jim pravijo prstaci? Če vam jih je, je storil kaznivo dejanje, česar pa niste vedeli. Vsaj upamo, da ne. Po neuradnih podatkih je datlje še vedno mogoče dobiti v gostilnah po vsej Sloveniji, čeprav so razglašeni za ogroženo živalsko vrsto, ki je zavarovana s številnimi predpisi zakonom.

Morski datlji so školjke, ki živijo v Sredozemskem morju in nekaterih delih Atlantika. Po obliki in barvi so zelo podobni sladkim datljem, od tod tudi slovensko ime. Njihovo latinsko ime (lat. Lithophaga lithophaga) v prevodu pomeni ”jé kamen”. Morski datlji namreč živijo v rovih, ki jih s pomočjo žleznih izločkov in gibanja izvrtajo v apnenčaste skale obalnega morja. Školjke živijo v skalah, zato z njihovim nabiranjem uničujemo obalo in je zato nabiranje prepovedano.

Četrt stoletja življenja za nekaj sekund gurmanskih užitkov

Morski datlji potrebujejo povprečno 20 do 25 let, da zrastejo do velikosti približno 5 centimetrov, ko so zanimivi za prodajo in kulinarično uporabo. Če se njihovo življenje izteče po naravni poti, lahko dočakajo tudi 100 let in več. Morskih datljev ne moremo gojiti in lahko se le vprašamo, kdo pa bo čakal 25 let, da bo školjka zrasla do primerne velikosti za na krožnik.

Sicer pa v Jadranskem morju živi več kot tristo vrst školjk in skoraj vse so užitne. Številne je mogoče tudi gojiti ali nabirati tako, ki s tem ne škodimo okolju, pa tudi rastejo precej hitreje. Mediteranske klapavice (pedoči, dagnje) so primerne za prodajo že po dveh letih. Lahko jih tudi gojimo, kar pri morskih datljih zaradi zahtevnih življenjskih razmer in izredno počasne rasti ni mogoče.

Med školjke, ki jih lahko gojimo ali nabiramo brez škodljivih vplivov na okolje, sodijo tudi številne, s katerimi postrežejo v slovenskih gostilnah: poleg mediteranske klapavice so to najpogosteje pokrovače (kapesante), ladinke (dondole), nožnice (kapelunge, prstavci, britvice), noetove barčice (mušule) in ostrige.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije


Sledite nam