fbpx

Kalcij

arhiv

Kosti sestavljajo beljakovine in rudninske snovi, med katerimi je daleč najpomembnejši kalcij, ki kostem daje trdnost. Če ga ni dovolj, postanejo kosti mehke in lomljive….

Kosti sestavljajo beljakovine in rudninske snovi, med katerimi je daleč najpomembnejši kalcij, ki kostem daje trdnost. Če ga ni dovolj, postanejo kosti mehke in lomljive. Kalcij je nujno potreben tudi za delovanje srca, mišic, živcev in strjevanje krvi. Če zaužijemo premalo kalcija, se mora sproščati iz kosti, kjer je kar 99 % vsega kalcija v telesu. Posledica tega je zmanjšanje kostne gostote in zvečanje nevarnosti zlomov. Priporočen  dnevni vnos kalcija se s starostjo spreminja. Največ kalcija potrebujejo mladi, ko telo hitro raste in gradi kosti, ravno tako pa tudi starejši po 50. letu. Takrat se začne kostna masa manjšati, iz hrane pa se prenese manj kalcija iz črevesa v kri in naprej v kost.

V starosti po 70. letu lahko s kalcijem in predvsem z vitaminom D zmanjšamo pojav zlomov kolka. Največji učinek ima kalcij pri tistih, ki so ga doslej s hrano zaužili premalo.

Kako zagotoviti dovolj kalcija?

Najbolj preprosto in naravno je, če zaužijete predpisano dnevno količino kalcija s hrano. Odličen vir kalcija so manj mastno mleko in mlečni izdelki. Skuta in siri vsebujejo veliko beljakovin in soli, zato je mleko boljši vir kalcija. Beljakovinska živila namreč tvorijo v telesu kisline in povečajo izločanje kalcija skozi ledvice. Tudi sol v hrani poveča izgubo kalcija s sečem. Podobno negativno deluje čezmerno pitje kave (kofein). Z mlekom in mlečnimi izdelki zadostimo 75 do 80 % dnevnih potreb po kalciju, s preostalimi živili ga dobimo še povprečno 250-350 mg. Nekatera živila, na primer zelena listnata zelenjava, vsebujejo prav tako precej kalcija, ki pa ga telo lahko izkoristi v bistveno manjšem obsegu. Zato naj bi bili mleko in mlečni izdelki na jedilniku vsak dan. Pomembno je, da so izdelki posneti (nemastni, lahki); tako ne zaužijemo prevelikega deleža maščob.

Vir: osteoporoza.si


Sledite nam