fbpx

Riž – katerega izbrati?

arhiv

Brušeni, nebrušeni, dolgozrnati, "parboiled", divji, bio …, seveda govorimo o rižu. In kateri naj ima pri zdravem prehranjevanju prednost? V prehrani več kot polovice svetovnega…

Brušeni, nebrušeni, dolgozrnati, “parboiled”, divji, bio …, seveda govorimo o rižu. In kateri naj ima pri zdravem prehranjevanju prednost?

V prehrani več kot polovice svetovnega prebivalstva ima riž podoben pomen, kot ga imata pri nas kruh in krompir. V svetu je med žiti riž po pogostosti uživanja na drugem mestu – takoj za pšenico. V Evropi pa riž ni tako popularen. Po podatkih FAOSTAT (prehranska organizacija Združenih narodov) ga Evropejci v povprečju zaužijejo le 4,8 kg na leto, v Sloveniji še manj – 3,7 kg. Največ ga seveda pojedo Azijci. Vodijo v Myanmaru s kar 197 kg na prebivalca letno, na Kitajskem ga pojedo 78,5 kg in na Japonskem 57 kg.

Sestava in obdelava riževega zrna

Riževo zrno je sestavljeno iz luščine, tanke semenske ovojnice (otrobi), kalčka in endosperma (to je notranji sloj ali meljak). Vse vrste riža z različnimi tehnološkimi postopki najprej oluščijo, saj je luščina sestavljena v glavnem iz celuloze, ki je naš prebavni trakt ne more prebaviti. Ko odstranijo luščino, ostane nebrušeni oz. rjavi riž. Z brušenjem z rjavega riža odstranijo tanko semensko ovojnico ter kalček in tako nastane beli riž. Je rumenkasto bele oziroma bele barve in je brez sijaja, ki pa ga pridobijo s postopkom poliranja. Nekateri proizvajalci riž še glazirajo, to pomeni, da s posebnimi raztopinami zapolnijo hrapavo površino, kar da rižu steklast videz.

“Parboiled”  riž pridobijo iz neoluščenega riža s posebnim postopkom z vročo vodo in/ali paro. Zaradi segrevanja je ta riž nekoliko temnejše, jantarne barve, spremeni pa se tudi struktura riževih zrn. Tako obdelan riž nato posušijo, odstranijo luščino in ga obdelajo po enem od opisanih postopkov. Rezultat brušenja in poliranja riža je tudi moka, ki jo uporabljajo pri proizvodnji testenin in kot zgoščevalno sredstvo pri pripravi juh, enolončnic, omak… Pogosto jo uporabljajo v kitajski kuhinji. Čeprav je riž žito, pa iz njegove moke ne moremo speči vzhajanega kruha, saj so njegove pecilne sposobnosti zelo slabe. Riževo moko pa lahko v manjših količinah dodamo krušni moki, podobno kot ajdovo in koruzno.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Spoznajte značilnosti posameznih živil na forumu Prehrana in varnost živil na >>


Sledite nam