fbpx

Probiotiki in prebiotiki niso nujni, vsekakor pa so lahko zelo koristni

arhiv, Človeško telo, Prehrana, Zdravila in zakonodaja

Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi in če jih zaužijemo dovolj, imajo pozitiven učinek na zdravje. Prebiotiki pa so snovi, ki pospešujejo…

Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi in če jih zaužijemo dovolj, imajo pozitiven učinek na zdravje.

Prebiotiki pa so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost teh koristnih mikroorganizmov v naših prebavilih, bodisi tistih, ki se tam že običajno nahajajo, ali pa teh, ki jih mi kot probiotik vnesemo v organizem.

Probiotiki torej delujejo neposredno, prebiotiki pa posredno. Tako probiotiki kot prebiotiki vzdržujejo uravnoteženo črevesno mikrobioto (skupnost vseh bakterij v določenem okolju) in s tem ohranjajo prebavni trakt v optimalnem stanju. Če se ravnovesje poruši, denimo zaradi okužbe, vnetja, terapije z zdravili ali stresa, pa tudi pomagajo pri hitrejši ponovni vzpostavitvi normalnega stanja.

»Probiotiki in prebiotiki imajo številne koristne učinke. Vplivajo na presnovo v črevesu in na imunski odziv. Nekateri dokazano povečujejo odpornost organizma, drugi olajšajo potek nekaterih bolezni (npr. driske, funkcionalnih prebavnih motenj, nekaterih alergijskih bolezni) ali zmanjšujejo možnosti za njihov pojav (npr. drisk ob zdravljenju z antibiotiki ali na potovanjih). Morda probiotiki in prebiotiki res niso nujni, vsekakor pa so ob načinu sodobnega življenja in prehranjevanja lahko zelo koristni,« je na današnji novinarski konferenci dejal doc. dr. Rok Orel, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Pro-in prebiotični izdelki se torej uvrščajo med funkcionalna živila (živila, ki imajo poleg prehranske vrednosti tudi koristi za zdravje).

Probiotiki kot prehransko dopolnilo ali zdravilo?

Probiotiki so na trgu kot prehranska dopolnila ali zdravila. Prehranska dopolnila so skupina živil, namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Za njihovo kakovost v celoti jamči proizvajalec. Za prehranska dopolnila se lahko uporabljajo dokazane zdravstvene trditve, medicinske trditve pa so rezervirane za zdravila. Zdravila so podvržena strožji kontroli in višjim kakovostnim standardom v proizvodnji, ki je zato dražja, a njihova kakovost in delovanje nista sporna. »To seveda ne pomeni, da so prehranska dopolnila splošno slabe kakovosti, temveč le, da morajo biti potrošniki pri nakupu pozorni in izbirati izdelke, za katere proizvajalec ne le da jamči, temveč tudi dokazuje kakovost,« je poudaril dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem., z Inštituta za nutricionistiko.

Učinki probiotika morajo biti dokazani

»Učinki posameznega probiotika morajo biti natančno proučeni in dokazani. Prebiotiki pa morajo selektivno vzpodbujati razmnoževanje in s tem prevlado koristnih bakterij,« je poudarila prof. dr. Irena Rogelj, dipl. ing. živ. tehn., predstojnica Inštituta za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. »To področje postaja vedno bolj urejeno, saj enotna uredba natančno ureja uporabo zdravstvenih trditev na živilih v Evropski uniji. Žal ta zakonodaja v praksi še ni povsem zaživela, čeprav bi že morala. Uredba namreč predvideva, da je potrebno vsako trditev o živilu ali prehranskem dopolnilu, ki namiguje na povezavo med izdelkom in zdravjem, dokazati na znanstveno sprejemljiv način in predhodno avtorizirati na ravni EU. Ker je v EU trenutno v uporabi več kot 4000 takšnih zdravstvenih trditev, to za stroko ni majhen zalogaj,« je razložil dr. Igor Pravst.

Standardi se približujejo standardom za živila

Zdravstvene trditve odobrijo na osnovi ugodne znanstvene ocene, ki jo pripravi Evropska agencija za varno hrano (EFSA). Za ugodno oceno mora biti koristen učinek dokazan z zelo kakovostno izvedenimi kontroliranimi študijami na pretežno zdravih ljudeh, zato je učinke zelo težko dokazovati. Žal ob sprejetju zakonodaje niso pripravili natančnih strokovnih meril, na osnovi katerih bi proizvajalci lahko vedeli, kakšne znanstvene dokaze se od njih sploh pričakuje. Zato doslej še nobena obravnavana trditev v povezavi s pre- in probiotiki ni dobila ugodne ocene. »Ocenjujem, da bodo za ugodne ocene potrebne dodatne klinične študije, v katerih bodo odpravljene tiste pomanjkljivosti, ki so bile izpostavljene v že objavljenih ocenah. Danes je namreč mnogo bolj jasno, kaj iščemo. Pričakujem, da bodo dokončne odločitve za večino objavljene v enem paketu prihodnje leto,« je dejal dr. Igor Pravst. Negativne znanstvene ocene torej ne pomenijo, da ti izdelki nimajo koristnih učinkov, ampak le, da niso bili predstavljeni dokazi, na podlagi katerih bi ob upoštevanju najvišjih standardov nedvoumno potrdili takšne učinke.

Kaj bi morala vsebovati dobra označba probiotičnega izdelka?

Potrošniške organizacije se v EU zavzemajo za dosledno, korektno in potrošnikom razumljivo označevanje probiotičnih izdelkov, saj to zagotavlja varnost in funkcionalnost izdelka. Ustrezna označba probiotičnega izdelka bi morala po podatkih asist. dr. Tanje Pajk Žontar, univ. dipl. ing. živ. tehn., z Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave vsebovati naslednje informacije:

  • opombo, da so prisotne žive bakterije,
  • znanstveno pravilno poimenovanje rodu in vrste bakterij,
  • število posameznih bakterij v svežem izdelku in proti koncu izteka roka uporabnosti,
  • število bakterij naj bi bilo zapisano v potrošniku razumljivih enotah in strokovno pravilno,
  • minimalno število bakterij, ki še zagotavlja koristne učinke za zdravje,
  • priporočeno dnevno količino izdelka, s katero je še dosežen zdravstveni učinek,
  • zdravstvene trditve, ki morajo biti dokazane s kliničnimi raziskavami na ljudeh in za vsak izdelek posebej (ne samo za mikroorganizem),
  • opozorilo, kakšne so posledice prekomernega uživanja izdelka.

Večina potrošnikov probiotikov ne pozna dovolj dobro

A uredbe so eno, ozaveščenost potrošnikov pa čisto nekaj drugega. »Manjše ankete, ki smo jih opravili, so pokazale, da večina potrošnikov že ve, da so probiotiki mikroorganizmi, da so koristni za prebavo, za preprečevanje drisk in ob terapijah z antibiotiki … Vendar pa so ob naštevanju probiotičnih izdelkov poleg najbolj oglaševanih naštevali tudi različne mlečne izdelke, običajna fermentirana živila (jogurt, kislo mleko …) in druge izdelke, ki nimajo nič skupnega s probiotiki. Prepričana sem, da večina povprečnih potrošnikov ne ve, da se probiotične bakterije po svojih učinkih razlikujejo, še manj pa, da se razlikuje sestava mikrobiote med ljudmi, zato so lahko posamezni probiotiki za enega bolj, za drugega pa manj učinkoviti,« pravi prof. dr. Irena Rogelj.

Razlikujejo se tudi kriteriji, na osnovi katerih potrošniki izbiramo živila. »Žal danes na izbiro živil zelo pomembno vpliva cena. A včasih veljavno pravilo, da za nizko ceno stoji manj kakovosten izdelek, danes ne drži več. Vse več ljudi se zaveda pomena uravnoteženega prehranjevanja, zato pred nakupom živil preberejo označbe, tako sestavine izdelka kot prehransko tabelo, informacije pretehtajo in se šele nato odločijo, ali bodo izdelek kupili. Pri izbiri prehranskih dopolnil pa se pred nakupom posvetujejo s farmacevtom ali zdravnikom in le-teh ne uživajo po lastni presoji. Na izbiro živil nenazadnje vplivata tudi embalaža in oglaševanje, ki je lahko zelo agresivno,« ocenjuje asist. dr. Tanja Pajk Žontar.

Mnogi »probiotični izdelki« ne ustrezajo osnovnim pogojem

Na slovenskem trgu je veliko izdelkov, ki jih označujejo za probiotične, a si mnogi izmed teh izdelkov imena pro- ali prebiotik sploh ne zaslužijo. Vendar se večina potrošnikov tega ne zaveda. »Ker objektivne informacije zelo redko pridejo do potrošnikov, so le-ti pri izbiri izdelkov zmedeni in lahko tudi zavedeni,« opozarja asist. dr. Tanja Pajk Žontar. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so konec leta 2009 izvedli prehranski test mlečnih probiotičnih izdelkov in probiotikov v obliki prehranskih dopolnil. »Ugotovili smo, da je znanstveno pravilno navajanje vrste in rodu bakterij pri izdelkih bolj izjema kot pravilo. Enako velja tudi za izpisovanje števila probiotičnih bakterij, ki je sicer pogosteje navedeno pri prehranskih dopolnilih kot na živilih. Žal pa je test pokazal tudi, da vsi izdelki ne vsebujejo navedenih vrst probiotičnih bakterij, kot tudi, da je število le-teh lahko manjše od označene vrednosti ali celo nično. Slednje napake so pogostejše pri prehranskih dopolnilih kot pri živilih,« je povedala asist. dr. Tanja Pajk Žontar.

Prof. dr. Irena Rogelj jo je dopolnila: »Pri nekaterih prehranskih dopolnilih so denimo pri učinkih navedeni kar vsi učinki, ki so jih kdaj koli ugotovili pri katerikoli proučevanih probiotičnih bakterij. Zgodi se tudi to, da spremenijo sestavo probiotičnega prehranskega dopolnila, spisek učinkov pa ostane nespremenjen. Pri izdelkih s prebiotiki je težava v tem, da povprečni potrošnik iz različnih navedb na deklaracijah težko razbere, kaj so prebiotiki (inulin, oligofruktoza, froktooligosaharidi, vlaknine, ksilitol, …). Poleg tega se prebitoiki dodajajo različnim živilom, od mlečnih izdelkov, mineralnih vod, energetskih ploščič, čokolade, kruha in še bi lahko naštevala. Lahko imajo tudi neprijetne stranske učinke kot so napenjanje, vetrovi, krči ali celo driska, če jih zaužijemo preveč, zato bi bilo primerno opozorilo o možnih stranskih učinkih,« meni prof. dr. Irena Rogelj.

Na slovenskem trgu je tudi nekaj znanstveno potrjeno učinkovitih izdelkov

»Vendar je na slovenskem trgu tudi nekaj zelo kakovostnih izdelkov, ki ustrezajo kriterijem in imajo z znanstvenimi raziskavami potrjeno učinkovitost. Zato je prav, da se loči “žito od plev” in da se strokovna javnost seznani z razlikami,« opozarja doc. dr. Orel. Prav današnja novinarska konferenca in okrogla miza po njej sta dali možnost proizvajalcem in zastopnikom različnih izdelkov, ki vsebujejo pre- in probiotike, da javnosti pokažejo dokaze o učinkovitosti.

Tudi prof. dr. Irena Rogelj pravi, da se pri probiotičnih izdelkih stanje izboljšuje. »Vsi resni ponudniki teh izdelkov redno pošiljajo svoje izdelke v kontrolo, nekateri najslabši pa so že izginili s trga. Živila s probiotiki, med katerimi prednjačijo probiotični mlečni izdelki, vsebujejo predvsem dobro proučene probiotične bakterije, njihovo število le redko pade pod mejo, navedeno na embalaži. Bolj raznolika je situacija pri prehranskih dopolnilih, med katerimi najdemo dobro definirana, ustrezna z vidika števila prisotnih probiotičnih bakterij, do takšnih, ki še zdaleč ne vsebujejo tistega, kar obljubljajo. Naj poudarim, da to ni naša posebnost, temveč težava celotnega evropskega, verjetno tudi širšega trga,« pravi prof. dr. Irena Rogelj. Trenutno imamo v Sloveniji verjetno eno boljših kontrol v Evropi, saj imamo na Inštitutu za mlekarstvo in probiotike Biotehniške fakultete laboratorij z akreditirano metodo za kontrolo probiotičnih izdelkov, kjer preverjajo tudi izdelke iz drugih držav EU.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?