fbpx

Obeti za boljše možnosti zdravljenja melanoma, raka pljuč in raka jajčnikov

arhiv

Obeti za boljše možnosti zdravljenja melanoma, raka pljuč in raka jajčnikov predstavljene na svetovnem onkološkem kongresu Med 3. in 7. junijem letos se je v…

Obeti za boljše možnosti zdravljenja melanoma, raka pljuč in raka jajčnikov predstavljene na svetovnem onkološkem kongresu

Med 3. in 7. junijem letos se je v Chicagu odvijalo najpomembnejše strokovno srečanje strokovnjakov s področju klinične onkologije, 47. kongres kliničnih onkologov ASCO. Letošnji kongres je postregel z nekaterimi izjemnimi odkritji, ki napovedujejo pomemben premik v zdravljenju raka. Še posebej so bili odmevne novosti s področja zdravljenja melanoma – ene od oblik kožnega raka z novo učinkovino vemurafenib, zdravljenja napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč s tarčnim zdravilom, ter zdravljenja napredovalega raka jajčnikov z biološkim zdravilom, saj so klinične raziskave potrdile pomemben napredek v primerjavi z obstoječimi terapijami. Družba Roche je v sklopu kongresa predstavila več kot 300 povzetkov različnih raziskav, ki jih strokovnjaki preskušajo pri več kot 30 različnih vrstah raka ter s tem potrdila vodilno vlogo na področju razvoja zdravil in diagnostičnih metod v onkologiji.

Obeti za zdravljenje metastatskega melanoma

Metastatski melanom je najbolj agresivna oblika kožnega raka in zaenkrat neozdravljiv, leto po postavitvi diagnoze je živih le še četrtina bolnikov. Po podatkih Registra raka za Slovenijo letno zboli pri nas za malignim melanomom okoli 475 bolnikov, strokovnjaki pa opozarjajo, da pojavnost še narašča. Ob diagnozi ima približno 17% bolnikov že napredovalo bolezen, pri 11% pa odstranitev z operacijo ni več mogoča.

Na kongresu so bili prvič predstavljeni pozitivni rezultati raziskave faze III z novo učinkovino vemurafenib pri bolnikih s predhodno nezdravljenim metastatskim melanomom in mutacijo gena BRAF. Zdravljenje z vemurafenibom statistično pomembno izboljša preživetje bolnikov z napredovalim malignim melanomom z izraženo mutacijo BRAF V600 v primerjavi s standardno kemoterapijo. Tveganje za smrt se je v skupini zdravljeni z vemurafenibom znižalo kar za 63%, za 74% pa se je zmanjšalo tveganje za napredovanje bolezni. Varnostni profil vemurafeniba se ni bistveno razlikoval glede na predhodne klinične raziskave.

BRAF protein je ključna komponenta v signalni poti RAS-RAF, pomembni za normalno rast in razvoj celice. Mutacije, ki BRAF protein zadržujejo v aktivni obliki, pomembno zmotijo celično signalizacijo, kar vodi v nekontrolirano rast celic in razvoj tumorja. Takšne mutacije so odkrili pri približno polovici melanomov in pri okoli 8% drugih solidnih tumorjev.

Vemurafenib ali »BRAF inhibitor« je rezultat razvoja t.i. posamezniku prilagojenega zdravljenja in specifično zavira mutiran BRAF, gensko spremenjen protein, ki ga najdemo pri približno polovici bolnikov z melanomom. V klinično raziskavo so bili vključeni bolniki glede na BRAF status, mutacijo proteina pa so dokazali s testom Cobas 4800 BRAF V600 diagnostične divizije družbe Roche.

Hal Barron, strokovni direktor globalnega razvoja v družbi Roche je povedal: »Sočasen razvoj raziskovalnega sistema za testiranje Cobas BRAF in vemurafeniba dokazije, da smo v pristopu posamezniku prilagojenega zdravljenja raka naredili pomemben korak naprej. Diagnostični  test omogoča natančen izbor bolnikov primernih za zdravljenje z vemurafenibom.«

BRIM3 je globalna, randomizirana, odprta, multicentrična klinična raziskava faze III, v kateri so primerjali učnikovitost zdravljenja z vemurafenibom v primerjavi s klasično kemoterapijo (dakarbazin). V raziskavo je bilo vključenih 675 bolnikov s predhodno nezdravljenim BRAF V600 mutiranim napredovalim ali metastatskim melanomom. Primarna cilja raziskave sta bila celokupno preživetje in preživetje brez napredovanja bolezni. Cilji raziskave so bili tudi ovrednotiti stopnjo in trajanje odgovora ter varnostni profil.

  • Stopnja odgovora (dokazano zmanjšanje tumorja) je bila v skupini bolnikov, ki so prejemali vemurafenib 48,4% oziroma skoraj 9x višja kot v skupini zdravljeni s standardno kemoterapijo.
  • Po 6 mesecih opazovanja je bilo v skupini zdravljeni z vemurafenibom živih še 84%, v skupini zdravljeni s klasično kemoterapijo pa 64% bolnikov.
  • Izboljšanje celokupnega preživetja in preživetja brez napredovanje bolezni je bilo dokazano ne glede na spol, starost in rizične dejavnike.
  • Mediane celokupnega preživetja še ni mogoče zanesljivo oceniti, saj je čas opazovanja glede na število vključenih bolnikov še prekratek.
  • Najpogostejši neželeni učinki zdravljenje z vemurafenibom v raziskavi so bili keratoakantom, izpuščaj, bolečine v sklepih, preobčutljivost na sonce in utrujenost. V 12% so se pojavile lezije skvamoznega kožnega karcinoma, ki pa so jih uspešno odstranili in bolniki so lahko nadaljevali z zdravljenjem osnovne bolezni.

Vemurafenib je t.i. mala molekula, ki seletivno inhibira mutirano obliko BRAF proteina in je v obliki tablet, tako da se bodo z njim bolniki lahko zdravili doma. Zdravilo je v postopku registracije in je zaenkrat dostopno samo v okviru kliničnih raziskav.

Tarčno zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč

Na področju zdravljenja raka pljuč, ki še vedno ostaja velik medicinski izziv zaradi slabe prognoze, so izjemno obetavni rezultati zdravljenja napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč iz klinične raziskave II faze z biološkim zdravilom v kombinaciji s tarčnim zdravilom. Pri bolnikih z napredovalim pljučnim rakom s čezmerno izraženostjo Met receptorjev zdravljenih s kombinacijo biološkega zdravila se je preživetje potrojilo. Pomembno je poudariti, da gre za zdravilo v fazi raziskav, ki se še ne uporablja v klinični praksi.

Prav tako pa so bili predstavljeni tudi rezultati klinične raziskave faze III EURTAC, v kateri so preiskovali učinkovitost zdravljenja s tarčnim zdravilom v skupini bolnikov bele rase z gensko spremenjeno obliko napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč. Bolniki z EGFR aktivirajočo mutacijo, ki so bili zdravljeni v prvi liniji, so živeli brez ponovitev bolezni skoraj dvakrat dlje kot bolniki zdravljeni s kemoterapijo.

Klinična raziskava EURTAC je bila načrtovana in sponzorirana v okviru Španske skupine za pljučni rak, izvedli pa so jo skupaj s francoskimi in italijanskimi raziskovalci in v sodelovanju s farmacevstko družbo Roche. 1.275 bolnikov so testirali na EGFR mutacijo in 174 bolnikov naključno razdelili v dve skupini; bolniki v prvi skupini so prejemali erlotinib, bolniki v drugi skupini pa so se zdravili s klasično kemoterapijo na osnovi platine. Primarni cilj raziskave je bilo preživetje brez napredovanja bolezni, sekundarni cilji pa so vključevali stopnjo odgovora, celokupno preživetja in toksičnost zdravljenja. Raziskava je bila zaključena predčasno, saj je že v času vmesne analize dosegla zastavljeni cilj.

Zdravljenje je skoraj podvojilo mediano preživetja brez napredovanja bolezni (9,7 mesecev) v primerjavi s kemoterapijo na osnovi platine (5,2 meseca) in zmanjšalo tveganje za smrt za 63% (HR=0.37, p<0.0001). Neželeni učinki zdravljenja z erlotibibom se niso bistveno razlikovali od predhodnih raziskav.

EGFR in rak pljuč

EGFR – receptor za epidermalni rastni dejavnik je trasmembranski protein. Dejavnik EGF se veže na del proteina zunaj celice. Vezava vodi do aktivacije proteina in posledično aktivacije signalne poti v celici. Tumorji s spremenjenim EGFR genom povzročijo spremembo strukture proteina EGFR, kar se odrazi v povečani aktivnost in posledično spremenjeni signalizaciji v celici.

Tarčno zdravilo, ki ga prištevamo v skupino t.i. »malih molekul«, ki zaradi svoje velikosti in strukture lahko prehajajo v celico. Deluje na znotrajcelični del receptorja za EGF. Z vezavo na tirozinkinazno področje receptorja zavre signal, preko katerega rastni dejavniki v jedru celice aktivirajo celično delitev. Na ta način zavira tudi migracijsko sposobnost tumorskih celic in s tem povezano metastaziranje. Deluje tarčno, zato ne povzroča za kemoterapijo značilnih neželenih stranskih učinkov. Zaradi specifičnega zaviranja receptorjev za EGF, ki so prisotni tudi v koži in sluznici prebavil, sta najpogostejša neželena učinka kožni izpuščaj in driska. Pojav kožnega izpuščaja je tesno povezan z delovanjem tarčnega zdravila erlotinib in je velikokrat tudi napovednik uspešnosti zdravljenja.

Tarčno zdravilo že odobren za zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč po neuspešnem zdravljenju s kemoterapijo na osnovi platine ter tudi za zdravljenje metastatskega raka trebušne slinavke.

Napredek pri zdravljenju napredovalega raka jajčnikov

Družba Roche pa si med drugim prizadeva tudi za izboljšanje zdravljenja rak jajčnikov, ki je globalno gledano po pogostnosti na osmem mestu med bolnicami z diagnozo raka. Letno po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zboli po svetu več kot 220.000 žensk za rakom jajčnikov in približno 140.000 jih zaradi bolezni umre. Po podatkih Registra raka za Slovenijo letno za rakom jajčnikov zboli okli 180 žensk in je na sedmem mestu po pogostnosti. Primarno zdravljenje je vedno kirurško. Žal pa je večina bolnic diagnosticirana v pozni fazi bolezni, ko se je rak že razrasel in razširil in zato potrebujejo tudi sistemsko zdravljenje.

V klinični raziskavi poimenovani OCEANS so rezultati pokazali, da je mediana preživetja brez napredovanja bolezni  v skupini zdravljeni znašala 12,4 mesecev, v skupini, ki se je zdravila samo s standardno kemoterapijo pa 8,4 mesecev. Celokupni odgovor na zdravljenje (skrčenje tumorja) je bila v skupini  z bevacizumabom  79%, v kontrolni skupini pa 57%.

Raziskava OCEANS je  multicentrična, randomizirana, dvojno slepa in s placebom kontrolirana kilnična raziskavo faze III. Z njo so  primerjali učinkovitost biološkega zdravila v kombinaciji s karboplatinom in gemcitabinom. V raziskavo je bilo vključenih 484 bolnic s ponavljajočim rakom jajčnikov, odzivnim na zdravljenje s kemoterapijo na osnovi platine.

Biološko tarčno zdravilo s preprečevanjem razraščanja žilja tumorja zavira njegovo rast. Zaradi specifičnega mehanizma delovanja preizkušajo njegovo učinkovitost pri različnih vrstah tumorjev in z zdravilom je zastavljen eden od najširših programov kliničnih testiranj na področju onkologije doslej. Zdravilo je v EU odobreno za zdravljenje napredovale oblike raka debelega črevesa in danke, dojk, nedrobnoceličnega raka pljuč in ledvic, v ZDA pa tudi že za zdravljenje glioblastoma.

Ob predstavitvi teh in tudi vseh ostalih rezultatov kliničnih študij na letošnjem kongresu ASCO je Hal Barron, strokovni direktor globalnega razvoja v družbi Roche je poudaril: »Naš cilj je razvijati zdravila za raka, ki bodo pomenila izboljšanje zdravljenja za bolnike. Naša strategija je razvoj zdravil, ki so prilagojena specifičnemu tipu raka in omogočajo posamezniku prilagojeno zdravljenje in številni podatki, ki jih predstavljamo na letošnjem kongresu ASCO potrjujejo naš stalen napredek v zagotavljanju posamezniku prilagojenega zdravljenja.«


Sledite nam