fbpx

Sobivati s prijaznimi mikroorganizmi in obvladovati neprijazne

arhiv

Bakterije E. coli že nekaj časa vznemirjajo najširšo in strokovno javnost. Iskanje izvora okužb, zaradi katerih ljudje lahko hudo zbolijo, najbolj prizadeti pa celo umrejo,…

Bakterije E. coli že nekaj časa vznemirjajo najširšo in strokovno javnost. Iskanje izvora okužb, zaradi katerih ljudje lahko hudo zbolijo, najbolj prizadeti pa celo umrejo, je že večkrat privedlo v slepo ulico. Ob tem pa ugotavljamo, da tudi v obdobju sodobne informacijske tehnologije, ki omogoča hitre povezave med strokovnimi ustanovami, prenos in analizo podatkov, aktualno epidemijo spremlja še precej neznank.

Nepredstavljivo velik in pester svet za človeka koristnih pa po drugi strani neprijaznih mikrobov, s katerimi živimo, nas torej vedno lahko preseneti, kadar stvari uidejo iz naravnega ravnovesja. O tem in sodobnem raziskovanju na tem področju smo se pogovarjali s prof. dr. Petrom Rasporjem, predstojnikom katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki je tudi predsednik slovenskega mikrobiološkega društva in član številnih mednarodnih strokovnih institucij.

V povezavi z aktualno temo, se pravi z grožnjami vedno bolj odpornih mikrobov, pa naj gre za bakterije, ki se vse bolj uspešno postavljajo po robu antibiotikom, ali viruse, proti katerim tudi ni dovolj učinkovitih zdravil, se marsikdo sprašuje, kaj se dogaja na tem področju, kako dobro strokovnjaki že poznajo skrivnosti tega, prostemu očesu bolj ali manj nevidnega sveta…

Znano je, da, zelo poenostavljeno rečeno, mikroorganizme, ki nas obkrožajo, delimo v tri skupine, v dobrohotne, ki jih nujno potrebujemo za normalno prebavo in presnovo, potem je tu mikroflora, ki pokriva naše telo in nas varuje pred za nas nevarnimi mikroorganizmi. Na drugi strani so patogeni mikroorganizmi, ki ogrožajo tako rastline, živali in ljudi. In naposled gre za kopico mikroorganizmov, ki jih niti še nismo dovolj raziskali, ne poznamo njihove vloge, ne vemo natančno, kaj počnejo. Govorimo o tako imenovani nevtralni flori. Teh zadnjih je, kot lahko sklepamo, ogromno in z danes znanimi metodami jih ne moremo kultivirati, zato jih proučujemo s sodobno metagenomiko.

Vir: delo.si


Sledite nam