fbpx

Se še znamo pogovarjati?

arhiv

Se veliko pogovarjate? Ja? Zdaj pa odštejte vse tisto rutinsko domače dogovarjanje o tem, kaj je treba kupiti v trgovini in kdo bo pospravil kopalnico,…

Se veliko pogovarjate? Ja? Zdaj pa odštejte vse tisto rutinsko domače dogovarjanje o tem, kaj je treba kupiti v trgovini in kdo bo pospravil kopalnico, mimobežna vprašanja otrokom, kako je bilo v šoli, in njihove dvozložne odgovore, izmenjavo vljudnostnih fraz s prodajalko, informacij s kolegi v službi o ugodnih nakupih ali o najnovejših tračih in vse neobvezne klepete s prijatelji, ko med »poslušanjem« sogovornika že razmišljate, kaj mu morate še povedati. Ko izvzamete vse to – še vedno trdite, da se veliko pogovarjate? Morda bi bilo primerneje vprašati, ali se sploh kaj pogovarjate?

Pogovarjanje je ena najpomembnejših stvari v življenju, je prepričan psiholog in psihoanalitik dr. Dušan Rutar. To ve ne le iz vsakdanjega službenega dela – zaposlen je na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Kamniku –, ampak tudi iz pogovorov z ljudmi, ki ne potrebujejo psihoterapevtske pomoči (ali vsaj mislijo tako). Tudi sam se neprestano napaja iz pogovorov, tako z drugimi kot s sabo, in rezultati stalnega razmišljujočega dialoga so številne knjige, članki in drugi zapisi, v katerih povezuje področja, ki ga zanimajo: psihologijo hendikepiranih, vzgojo, filozofijo, teorijo in psihologijo filma ter nasploh vse, kar je lastno človeku, torej tudi komunikacijo.

Vir: revija Jana

Več o medsebojnih odnosih in komunikaciji preberite na forumu Čustvena inteligenca na >>


Sledite nam