fbpx

Novi pristopi – Učinkovitejše dodatno zdravljenje kožnih bolezni

arhiv

V novomeški bolnišnici so pred kratkim opravili raziskavo o vplivu aktiviranega cinkovega piritiona na luskavico ter atopični in seboroični dermatitis, ki je pokazala obetavne izsledke….

V novomeški bolnišnici so pred kratkim opravili raziskavo o vplivu aktiviranega cinkovega piritiona na luskavico ter atopični in seboroični dermatitis, ki je pokazala obetavne izsledke.

Raziskava je med drugim pokazala, da so pri kar 40 odstotkih bolnikov z atopičnim dermatitisom kožne spremembe popolnoma izginile, preostalih 60 odstotkov jih je opazilo bistveno izboljšanje, spremembe pa so popolnoma izginile tudi pri 28,6 odstotka bolnikov z luskavico in 55,6 odstotka bolnikov s seboroičnim dermatitisom, medtem ko je bistveno izboljšanje opazilo 52,4 odstotka bolnikov z luskavico in 22,2 odstotka bolnikov s seboroičnim dermatitisom.

Za razlago o cinkovem piritionu, ki ga najdemo v številnih šamponih za lajšanje prhljaja in seboroičnega vnetja kože, nahaja pa se tudi v zdravilih proti luskavici, glivičnim okužbam in proti drugim kožnim boleznim, ter o njegovem delovanju po posebnem postopku aktivacije smo prosili predstojnico dermatovenerološkega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto mag. Valerijo Balkovec, dr. med., spec. dermatovenerologije in flebologije, ki je bila tudi vodja omenjene raziskave.

Cinkov pirition je sestavina številnih izdelkov za zdravljenje kožnih bolezni. Kaj je, kako deluje in kje se ga uporablja?

»Cinkov pirition je kelat med cinkovim atomom in dvema piridinskima obročema, ki sta s cinkom povezana prek kisikovega oziroma žveplovega atoma. Je protiglivična in antibiotična učinkovina, ki so jo začeli omenjati v 30. letih 20. stoletja po uspešni kemijski sintezi. Cinkov pirition se zelo slabo topi v vodi in je zato primerna sestavina zunanjih barv in premazov za zaščito pred plesnijo in algami. Ob izpostavljenosti ultravijolični svetlobi počasi razpada, zato nudi večletno zaščito kljub neposredni sončni svetlobi. V zdravstvu so ga začeli uporabljati leta 1990, predvsem v šamponih. Deluje kot antioksidant, zavira pospešeno proliferacijo keratinocitov in vnetnih celic oziroma podaljšuje cikle celične delitve. Pri boleznih z motnjo poroženevanja namreč celice prehitro potujejo iz globine na površino kože, zato ne dozorijo popolno, kar se kaže na površini kože v obliki debelih lusk. Najizrazitejši primer te motnje je luskavica. Učinkovina deluje tudi protivnetno, ubija glivice in bakterije na koži, kar lahko izkoristimo predvsem pri zdravljenju atopičnega in seboroičnega vnetja kože.«

Vir: mojezdravje.dnevnik.si

Ob spremembah na koži poiščite nasvet ali strokovno mnenje na izbranem forumu iz področja Dermatologije na >>


Sledite nam