fbpx

Ljubljanski UKC v letu 2010 tudi pri poslovanju krenil na pot odličnosti

arhiv

V izjavi za javnost je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana predstavilo poslovne rezultate leta 2010. Kljub dejstvu, da so prihodkih praktično ostali na ravni iz…

V izjavi za javnost je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana predstavilo poslovne rezultate leta 2010. Kljub dejstvu, da so prihodkih praktično ostali na ravni iz leta 2009, je vodstvu UKC Ljubljana ob aktivnem sodelovanju Sveta Zavoda uspelo ustvariti enega boljših poslovnih izidov UKC v zadnjih letih. V letu 2010 je tako UKC Ljubljana ustvaril približno 431,5 milijona evrov celotnih prihodkov in 431,9 milijona evrov odhodkov. Izguba v višini manj kot 400.000 evrov pa predstavlja manj kot 0,1% celotnih prihodkov. Ugoden poslovni rezultat smo dosegli z zniževanjem stroškov in povečevanjem učinkovitosti dela. Skupni stroški dela so se zmanjšali za skoraj 4,5 milijona evrov.

Največ pozornosti smo v letu 2010 posvečali učinkovitemu poslovanju. Če so se v letu 2009 določeni ukrepi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije uveljavljali postopoma, so prav ukrepi zdravstvene blagajne leto 2010 v celoti zaznamovali. To je razvidno tudi iz prihodkov v letu 2010, ki so bili iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja skoraj enaki kot v letu 2009, in to kljub temu, da so od 1. septembra naprej pridobili financiranje pomembnih programov, kot so na primer urgentne ambulante na področju nevrologije in infektologije, financiranje aferez in pokritje stroškov pandemske gripe.

Mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana, je povedal, da so v ustanovi »kljub neugodnim trendom prihodkov uspeli ustvariti enega najboljših poslovnih rezultatov v zgodovini UKC Ljubljana. Izguba v višini manj kot 400.000 evrov predstavlja manj kot 0,1% celotnih prihodkov zavoda. Tako ugoden poslovni rezultat smo dosegli predvsem z zniževanjem stroškov in z večjo učinkovitostjo našega dela. Stroške dela smo namreč zmanjšali za skoraj 3 milijone evrov, za kar gre zahvala tudi vsem našim sodelavcem in zaposlenim. Dodatno pa smo zmanjšali še stroške dela preko študentskih servisov ter po podjemnih in avtorskih pogodbah za skoraj 1,5 milijona evrov. Univerzitetni klinični center Ljubljana je v letu 2010, tako kot na mnogih drugih področjih, tudi na področju poslovanja krenil na pot odličnosti.«

»V ekonomskih pogojih, ki v letu 2010 na področju zdravstva prinesli nadaljevanje ukrepov ZZZS iz leta 2009 za zniževanje cen bolnišničnih storitev, je Svet Zavoda sprotno spremljal poslovne rezultate in realizacijo programa tako na ravni UKC, kot tudi na ravni samostojnih organizacijskih enot. V spremenjenih pogojih financiranja so člani Sveta Zavoda opozarjali na pomanjkljivosti in od vodstva zahtevali poročila o optimizaciji delovnih procesov na vseh ravneh, tako v temeljni dejavnosti, kot tudi v podpornih in spremljajočih dejavnostih. Zagotavljanje ustrezne dostopnosti do storitev UKC Ljubljana, varnosti in kakovost obravnave pacientov je namreč v veliki meri pogojeno s stroškovno učinkovitejšim izvajanjem zdravstvenih programov in z odpravljanjem slabosti v organizaciji delovanja UKC,« je pojasnila predsednica Sveta UKC Ljubljana, mag. Elda Gregorič Rogelj.

Za leto 2010 so v UKC Ljubljana za vse organizacijske enote (do nivoja kliničnih oddelkov) prvič pripravili plan delovnih programov ter finančnih in kadrovskih načrtov, ki so jih predstojniki, glavne medicinske sestre, poslovni in strokovni direktorji podpisali na podlagi veljavnih planskih dokumentov. S tem so se zavezali za vzdržno poslovanje svojih enot, kar se praviloma odraža tudi v rezultatih poslovanja Zavoda. Vsaka enota je bila že v začetku leta 2010 seznanjena z obsegom delovnega programa in s sredstvi, ki jih je imela na voljo.

V UKC Ljubljana smo v decembru 2010 pripravili še finančni načrt za leti 2011 in 2012; pri čemer smo prvič pripravili finančni načrt za dve leti ter pred začetkom novega koledarskega leta. Posamezne enote so bile tako že decembra 2010 seznanjene z obsegom proračuna za prihodnji dve leti.

V letu 2010 je bilo na bolnišničnih oddelkih zdravljeno 102.088 bolnikov, kar pomeni 2,4% manj, kot v letu 2009 oz. 1,3% več, kot je bilo predvideno v delovnem načrtu. 101.483 bolnikov je bilo zdravljenih v okviru programa, katerega plačnik je ZZZS. Sedem klinik je preseglo lasten načrt bolnikov akutne bolnišnične obravnave po programu ZZZS, štiri klinike pa so presegle tudi realizacijo preteklega leta. Lasten plan so v največji meri presegle Nevrološka klinika (13,5%), Dermatovenerološka klinika (10%) in Interna klinika (7,5%). Glede na število vseh preseženih bolnikov Zavoda (1.861 bolnikov) je načrtovano število najbolj presegla Interna klinika (1.470 bolnikov), kar predstavlja 79% celotnega preseganja Zavoda. Razlogi za to preseganje so predvsem rast internističnih bolnikov za 3-5% na letnem nivoju (trendi hospitalnih internističnih obravnav so pričakovani tudi v prihodnje), v strukturi vseh internističnih bolnikov je 65% nujnih bolnikov, večji so prilivi bolnikov iz regij izven Ljubljane ter povečan pritisk bolnikov na Internistično prvo pomoč (IPP), ki bi bili sicer lahko obravnavani drugje. IPP je 24-urna bolnišnica za ljubljansko področje, vendar zaznavajo povečan pritisk napotitev bolnikov iz drugih regij.

V letu 2010 smo v UKC Ljubljana opravili 288 transplantacij, kar je 14 transplantacij oziroma 5,1% več od načrtovanih. Po Pogodbi o nacionalnem razpisu je UKC Ljubljana v celoti izvedel programe endoproteza kolena, kolka, lažje posege na zunanjem delu ženskega reprodukcijskega sistema ter operacije kile. V letu 2010 se je hospitalno zdravilo 605 bolnikov, ki so si zdravljenje plačali sami, oziroma so plačilo zagotavljale druge institucije. Realizirana povprečna ležalna doba vseh hospitalnih bolnikov v UKC Ljubljana je v letu 2010 znašala 5,19 dni, kar pomeni, da se je v primerjavi s predhodnim letom skrajšala za 0,6 dneva.

Tudi v letu 2010 je bila prioritetna naloga kliničnih oddelkov skrajševanje čakalnih dob, predvsem za preglede in posege v dejavnostih, v katerih so presegale dopustno mejo. Najbolj opazno so se v letu 2010 znižale čakalne dobe pri prospektivnih primerih, za katere je bilo zagotovljeno plačilo povečanega obsega programa, kot so endoprotezi kolka, endoprotezi kolena, ortopedski operaciji rame, CT skeletu, MR nevri. Čakalne dobe pri prospektivnih primerih, ki so se v letu 2010 najbolj povečale in nekatere celo presegajo dopustno čakalno dobo so predvsem pri koronografijah (z in brez PTCA), angiografijah, operacijah golše, operacijah ORL ter preiskavah z magnetno resonanco (MR abdomna, MR obrazni deli, MR artro, MR torax).

Vir: Univerzitetni klinični center Ljubljana


Sledite nam