fbpx

Tik pred izumrtjem je tretjina dvoživk

arhiv

Nekatere žabe tehtajo tudi do tri kilograme, drugih ni več kot za noht. Nekatere so neopazno sive, druge žarijo v lepih, živih barvah. Današnja znanost…

Nekatere žabe tehtajo tudi do tri kilograme, drugih ni več kot za noht. Nekatere so neopazno sive, druge žarijo v lepih, živih barvah. Današnja znanost pozna približno 6000 vrst žab, številne od njih so na robu izumrtja. Miguel Vences, profesor evolucijske biologije na biotehniški univerzi v Braunschweigu v Nemčiji, je strokovnjak za te dvoživke. »Žabe so skakale naokoli že, ko so po planetu lomastili dinozavri,« pravi Miguel Vences, ki je s svojimi raziskavami o žabah zaslovel po vsem svetu.

Žabe živijo na Zemlji že približno 250 milijonov let, a v nekaterih državah se njihovo število zelo hitro zmanjšuje. »V Franciji in Belgiji pa tudi v ZDA veljajo žabji kraki za delikateso na jedilnih listih in v Aziji so številne žabje habitate žrtvovali za človeško prehrano. Na Kitajskem in v drugih daljnovzhodnih deželah so žabe del osnovne prehrane. Lakota v Afriki pomeni, da so žabe običajni vir hrane,« razlaga Vences. Po nekaterih ocenah ljudje vsako leto ubijejo in pojedo milijardo žab. Ogroženih je 32,5 odstotka vrst dvoživk, kar je veliko v primerjavi z 12 odstotki ogroženih vrst ptic in 23 odstotki vrst sesalcev.

Poleg ljudi pa žabe ogroža smrtonosna kožna glivica Chytrid fungus. »Pragozdovi, kjer si še leta 2009 vsepovsod slišal reganje žab, so zdaj tihi. Ni še jasno, ali so skoraj izginile zaradi omenjene glivice ali zaradi drugih okoljskih dejavnikov,« opozarja Vences. Glivica napade vlažno, tanko in občutljivo kožo žab in zamaši pore, skozi katere hitreje sprejmejo snovi iz okolja. Obolele žabe postanejo letargične in anoreksične, dobijo temno, pogosto vijoličasto pigmentacijo, koža se jim lušči.

Vir: Delo.si


Sledite nam