fbpx

Režejo kožo, ker jih boli duša

arhiv

Epidemija samopoškodovanja med mladimi v Sloveniji »Stara sem štirinajst let in rezat sem se začela pred dvema letoma, na moj rojstni dan.«»Prvič me je bolelo,…

Epidemija samopoškodovanja med mladimi v Sloveniji

»Stara sem štirinajst let in rezat sem se začela pred dvema letoma, na moj rojstni dan.«»Prvič me je bolelo, a me je zadelo kot strela, po tem nisem šla nikamor več brez noža.«»Vsaka brazgotina na meni ima svojo zgodbo.«»Lase si pulim od dvanajstega leta.«»Ene parkrat sem se tud žgala in morm rečt, da je občutek pri žganju boljši.«»Bolečine v zapestju – to mi je kakor hrana.«»Razočaranje nad svetom lahko nadomesti le bolečina, ki jo začutim in me opomni, da še sploh živim.«

Tako o samopoškodovanju pišejo anonimni udeleženci foruma. Pa gre res za anonimneže, mladostnike brez obraza z nekega drugega sveta? Ne. Gre za dekle, ki sedi nasproti vas v avtobusu. Za prijateljico vaše hčerke. Za sina vašega sodelavca. Gre za mlade okoli nas, blizu nas. Ki trpijo.

Kaj imajo, poleg slave seveda, skupnega princesa Diana, Amy Winehouse, Johnny Depp, Angelina Jolie, Colin Farrell, Courtney Love in Marilyn Manson? Vsi so preživljali obdobja samopoškodovanja, torej obdobja, v katerih so namerno večkrat poškodovali svoje telo. Samopoškodovanje je vse prej kot redek pojav, najbolj pesimistične raziskave kažejo, da ga v ZDA pozna kar sedemnajst odstotkov študentov, v Veliki Britaniji pa vsaka tretja deklica med enajstim in devetnajstim letom. Devetdeset odstotkov jih prvič namerno poškoduje svoje telo v najstništvu (največ pri štirinajstih letih) ali celo prej. Ti mladostniki prihajajo iz različnih okolij, pripadajo različnim socioekonomskim razredom, rasam in veram, govorijo pa podobne zgodbe o vzrokih in načinih poškodovanja telesa.

Mračno ozadje dolgih rokavov poleti

Najpogostejši načini samopoškodovanja so rezanje (z britvicami, noži), žganje (s cigaretami, vžigalicami in drugimi vročimi predmeti), praskanje in zbadanje kože (z iglo, šestilom), puljenje las, udarjanje v trde predmete (z deli telesa) ter pretepanje samega sebe. Telesni deli, na katerih so posledice največkrat vidne in včasih žal trajne, so roke (najpogosteje od členkov do komolcev), včasih pa tudi trebuh, notranje strani stegen ali spolovila. Psihologi opozarjajo tudi na povečevanje posrednega samopoškodovalnega vedenja (predvsem uživanje alkohola in drog pa tudi zanemarjanje zdravja in nege telesa), nekateri kot samopoškodbe označijo tetovaže in prebadanje kože (piercing), vendar pa to večina razlaga kot trend in dejanje, katerega namen ni čutiti bolečino.

Mladostniki, ki se samopoškodujejo, velikokrat trpijo zaradi depresije, anksioznosti, motenj hranjenja, pogosto uživajo alkohol in droge in so spolno promiskuitetni. Zanje so značilni pogosti in močni občutki krivde, slaba samozavest in samopodoba, splošna občutljivost ter manjša fleksibilnost pri obvladovanju težav in izražanju čustev. Pogosto izhajajo iz disfunkcionalne družine, v kateri so bili v stresnih okoliščinah (prepiri, zlorabe, avtoritarna vzgoja, odsotnost zaupanja in izražanja pozitivnih čustev). Med samopoškodovalci je tri četrtine deklet, kar naj bi bila posledica dejstev, da je med njimi več depresije, da v mladosti utrpijo več zlorab ter da občutkov jeze pogosto ne izražajo navzven, kot to počnejo fantje, temveč so jo navajene držati v sebi. Žalosten je tudi podatek, da je bila kar polovica samopoškodovalcev žrtev spolne zlorabe v otroštvu ali mladosti.

Vir: priloga Ona

Spoznajte svet mladih skozi oči mladih s pomočjo foruma Mladi, ljubezen in spolnost na >>


Sledite nam