fbpx

Kaj je bilo prej? Bolezen ali misel?

arhiv

Doma vam preglavice povzročajo otroci. Peter se je v šoli spet stepel, Manca je še vedno nesramna do učiteljice. Mož vse dneve dela, vi pa…

Doma vam preglavice povzročajo otroci. Peter se je v šoli spet stepel, Manca je še vedno nesramna do učiteljice. Mož vse dneve dela, vi pa morate po službi skuhati kosilo, pobrati otroke v šoli, poleg tega popoldne obiskujete dodatno računalniško izobraževanje, ki vam ga je naložil šef. Postajate čedalje bolj razdražljivi in vaše razpoloženje vse bolj niha. Vedno hitreje vas kaj zmoti, vedno manj se smejite. Okolje vam nalaga izzive, vaše telo pa je v stalni pripravljenosti, da se z njimi spopada, vendar je izčrpano in neprespano. Prav v sredo, ko imate v službi največ dela, popoldne pa morate še na roditeljski sestanek, se zbudite z vročino, na vratu pa se vam naredi srbeč izpuščaj.

Opisane okoliščine so zgolj ilustrativne in le povzemajo pritoževanje moških in žensk na zdravniških forumih, ki so se jim iz neznanega vzroka pojavili izpuščaji, ki jih še nikoli niso imeli, včasih pa tudi vročina, glavobol ipd. Vsi so se spraševali, kaj se z njimi dogaja. Obiskali so več zdravnikov, dobili kreme in zdravila, vendar večinoma niso pomagali. Ko se je stres umiril (izpitno obdobje se je končalo, uspešno so opravili službeno izobraževanje), so izpuščaji nenadoma izginili, glavobol in temperatura pa tudi. Kako je to mogoče?

Vsak izpuščaj še ni alergija

Najprej moramo povedati, da v omenjenih primerih (razen če je bilo dokazano) ne gre za alergijo, temveč zgolj za izpuščaj. Alergija je namreč, kot pravi alergologinja iz bolnišnice Golnik Mihaela Zidarn, »stanje, ki nastane pri preobčutljivosti telesa za določeno alergogeno snov, na katero se telo odzove z razdraženimi očmi, izpuščaji, kihanjem ipd.«. Torej, če imamo alergijo, neprijetnost povzroča določena snov v okolju, ki je naše telo ne prenaša, simptomi, ki se pojavijo, pa so različni. Čez leto je najpogostejša alergija na pršico, s pomladjo, ki prihaja, pa bodo najbolj prizadeti še tisti ljudje, ki so občutljivi za cvetenje različnih dreves, trav in drugih rastlin. Tople vode tu ne moremo odkrivati: če ste alergični na katero od snovi iz okolja, sta edina načina, da se izognete neprijetnostim, bodisi odstranitev neprijetnih dejavnikov iz okolja (pri pršici so to redno čiščenje stanovanja, odstranitev tapisomov, kosmatih odej, zamrznitev plišastih igrač ipd.) bodisi zdravljenje z zdravili. V nekaterih primerih pride v poštev imunoterapija, pri kateri vam v telo postopoma vnašajo minimalne, nato pa vedno večje količine alergenov, telo se jih sčasoma privadi in postane odporno proti njim.

Ko alergeni niso vzrok

Kaj pa, ko ljudje živijo v precej nespremenjenem okolju kot leta in leta prej, jedo podobno hrano, imajo podobno dnevno rutino? Zakaj se kar naenkrat pojavijo telesne spremembe? Gre za gensko ozadje, vpliv duševnih dejavnikov na telo ali morda spremembe v okolju, ki so bile naključno sočasne z nekaterimi življenjskimi okoliščinami in so privedle do neprijetnih simptomov? Odgovor tudi v medicinski stroki ostaja vprašanje. Tako vsaj pravi Bojan Zalar, generalni direktor psihiatrične klinike v Ljubljani, ki se na fakulteti za medicino s podiplomskimi študenti ukvarja prav z vprašanjem vpliva duševnosti na telesno zdravje. Kot pravi, je ta problem veliko preveč kompleksen, da bi ga lahko razložili enostransko, recimo da je psihološko stanje tisto, zaradi česar zbolimo. »Pomembno je zavedanje, da je vpliv obojestranski, bolezensko stanje lahko vpliva na duševno, psihično stanje pa lahko poslabša ali povzroči nekatere spremembe na telesu.« Zalar razlaga, da je to še posebno pomembno vedeti prav pri alergijah in boleznih, ki izhajajo iz njih. Začetki astme se denimo lahko ujemajo z začetki alergije na pršice. Mihaela Zidarn pove, da je ta alergija posledica novega načina življenja, glavni krivec za razmah pršice pa je centralno ogrevanje naših domovanj, ki so kot naročena za razvoj malega organizma, ki draži kožo, še bolj pa očesno in nosno sluznico. Ta alergija lahko vpliva na pljuča in povzroči pojav t. i. alergijske astme. Dihalne poti se zaradi dostopa alergogene snovi zožijo, zato je dihanje oteženo. In kje tu vstopi psiha? Zalar je prepričan, da lahko distresno doživljanje pri posamezniku z astmo povzroči ali izzove poslabšanje astmatičnega napada. Ko začnemo težko dihati, to praviloma zaznamo kot ogrožajoče za nas – in včasih tudi je. Percepcija v naši glavi, da nas nekaj ogroža, spodbudi telo, da se proti temu poskuša braniti. Na »boj« se pripravi s povečano aktivnostjo avtonomnega živčevja, npr. s povišanim srčnim utripom, mišično napetostjo ter doživljanjem anksioznosti. A ta odziv je prav tisto, česar naše telo, ki tako sicer reagira avtomatsko, ne bi smelo storiti, saj bi le sprostitev lahko pomagala pri ublažitvi napada. Drugo ga le še poslabša. Telo porabi več energije, še več kisika, mi pa se bojujemo za plitve vdihe. Vzrok za dogodek je lahko telesni (somatski), se pa ob našem dojemanju – pojavu tesnobe (anksioznosti) vzpostavi skoraj hkratni preplet z aktivacijo avtonomnega živčnega sistema in telesnega psihosomatskega stanja – npr. astme.

Vir: priloga Ona

Preberite, kako v vsakdanjem življenju živeti z različnimi vrstami alergij na forumu Alergije na >>


Sledite nam