fbpx

Knjige se najbolje počutijo v temnih, suhih in hladnih prostorih

arhiv

Vsi vemo, kaj je knjiga, le pri natančni in izčrpni definiciji se lahko marsikdaj zaplete. Gre za »večje število sešitih, vezanih, spetih ali zlepljenih papirnih…

Vsi vemo, kaj je knjiga, le pri natančni in izčrpni definiciji se lahko marsikdaj zaplete. Gre za »večje število sešitih, vezanih, spetih ali zlepljenih papirnih listov oziroma pergamentnih folijev, zaščitenih s platnicama«.

Po besedah dr. Jedert Vodopivec Tomažič, ki v Arhivu Republike Slovenije vodi Center za restavriranje in konserviranje knjig in papirja, je definicija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, »večje število trdno sešitih tiskanih listov«, pomanjkljiva.

Knjiga, sprva imenovana kodeks (iz lat. codex), kot jo poznamo danes, se je pojavila v deželah vzhodnega Sredozemlja in se uveljavila z nastopom krščanstva v prvih stoletjih našega štetja. Njena najstarejša upodobitev je iz 8. stoletja po našem štetju. Materialnih dokazov iz prvih stoletij je izredno malo, najstarejše znane knjige pa so našli pod suhim egiptovskim peskom, dokazano odličnim konservacijskim sredstvom.

Med prve znane primerke sodi skupina enajstih koptskih kodeksov iz 4. stoletja po našem štetju, danes v Kairu oziroma tamkajšnjem Koptskem muzeju, dva lesena kodeksa iz 4. stoletja in tako imenovani Glazierjev kodeks iz 5. stoletja, ki ga hranijo v knjižnici Pierpont Morgan v New Yorku.

Vir: delo.si

 

Ljubitelji dobre knjige vabljeni na spletni forum Knjižni molji na >>


Sledite nam