fbpx

O snegu za telebane

arhiv

Sneg je odeja iz ledenih kristalov oziroma snežink, ki nastanejo v oblakih ob zmrzovanju drobnih vodnih kapljic. Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere (ploščica)…

Sneg je odeja iz ledenih kristalov oziroma snežink, ki nastanejo v oblakih ob zmrzovanju drobnih vodnih kapljic. Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere (ploščica) so zelo preproste, druge (šestkraka prizma) bolj zapletene. Oblika ledenih kristalov je odvisna od temperature zraka in količine vlage. Nižje ko so temperature, preprostejše so oblike ledenih kristalov, pri višjih temperaturah pa se kristali sprijemajo in tvorijo kosme. Na severnih zemljepisnih širinah je sneg sestavljen iz majhnih kristalov in tudi njegove količine niso velike, ker je v zraku malo vlage. Na južnejših zemljepisnih širinah oziroma bliže morju pa so ledeni kristali večji in tudi snega zapade več. Snežinke, ki jih poznamo pri nas, so večinoma sestavljene iz več ledenih kristalov, razlaga Velkavrh.

Nikoli premrzlo

Sneg po navadi zapade, ko se temperature zraka spustijo pod ničlo. Da pobeli tla, mora biti dovolj nizka tudi temperatura pri teh. Kljub temu lahko sneži pri dveh ali treh stopinjah nad ničlo, ob spomladanskih plohah pa celo pri šestih ali sedmih stopinjah Celzija, vendar v tem primeru plast toplejšega zraka, skozi katero padajo snežinke, ne sme biti predebela, da se snežinke ne stalijo. Za sneženje načeloma nikoli ni premrzlo. »Čim hladnejši je zrak, tem manj vlage vsebuje. V polarnih krajih ni veliko padavin, vendar vse, kar pade, ostane oziroma se ne stali tako hitro, kot zapade nov sneg. Podobne razmere so ponekod v visokogorju, kjer se zaradi nizkih temperatur poleti stopi manj snega, kot ga ostane od zime.«

Debelina snežne odeje je odvisna od več dejavnikov, ne le od količine zapadlega snega. Ob obilnejših padavinah lahko snežna odeja nastane tudi pri višji temperaturi od ledišča, vendar se sneg sproti topi. Ko padavine ponehajo, se zjasni, čez noč ohladi in sneg zmrzne. Pri mrzlem tipu vremena z dolgotrajnejšim obdobjem temperatur pod ničlo pa se snežna odeja kljub manjšim padavinam hitro zadebeli. »Treba je vedeti predvsem, da sneg vsebuje različne količine vode. Če je bolj moker, mora za na primer deset centimetrov debelo snežno odejo pasti veliko padavin, če je suh, pa bistveno manj,« pojasnjuje Velkavrh.

Vir: delo.si

Ljubitelji dobre knjige vabljeni na forum Knjižni molji na >>


Sledite nam