Duševno zdravje je stvar gospodarstva

arhiv

Revščina, socialna izključenost, brezposelnost Evropske države se v najnovejših dokumentih znova zavezujejo k skrbi za duševno zdravje svojih prebivalcev. V nasprotju s prejšnjimi dokumenti, ki…

Revščina, socialna izključenost, brezposelnost

Evropske države se v najnovejših dokumentih znova zavezujejo k skrbi za duševno zdravje svojih prebivalcev. V nasprotju s prejšnjimi dokumenti, ki vsaj od leta 2002 varovanje duševnega zdravja označujejo kot eno izmed prioritet zdravstvene politike, se letos duševno zdravje temeljiteje povezuje z revščino, socialno izključenostjo in brezposelnostjo.

Dokazi, da so revnejši, osamljeni in odrinjeni bolj občutljivi glede duševnih motenj, niso novi, vendar so v gospodarski krizi dobili drugačen pomen. Ker 27 odstotkov Evropejcev vsako leto zboli zaradi duševnih motenj, to je na leto 83 milijonov ljudi, ker so duševne motnje vodilne glede invalidnosti in so stroški tega ogromni (leta 2005 so dosegli 384 milijard evrov), je potreba po ukrepanju očitna. Duševne motnje niso le najbolj kronične bolezni (trajajo najdlje), temveč povzročajo tudi največjo socialno izključenost in največjo revščino. Dejavniki tveganja za slabo duševno zdravje se z gospodarsko krizo povečujejo. Brezposelni, na primer, so veliko bolj izpostavljeni depresiji, tesnobi, samomoru in zlorabi alkohola ter drog, ki so največji dejavniki tveganja za nasilno vedenje. Posledice duševnih motenj so transgeneracijske – povečujejo namreč tveganje za duševne motnje tudi pri otrocih in omejujejo njihove možnosti za izobraževanje, zdrav razvoj in napredovanje.

Stigma nima ekonomskih koristi

Promocija duševnega zdravja in varovanje pred duševnimi motnjami, skupaj z zdravljenjem in rehabilitacijo, ki sta dokazano uspešna, je tako ena izmed glavnih nalog evropske politike. Razlogi niso le v skrbi za državljane, temveč so predvsem ekonomski. Glede na pogostost težav in stisk (ki se povečujejo) lahko ekonomije preživijo le tako, da prilagodijo zaposlitve, delovna mesta, izobraževalne programe in zahteve tudi bolj ranljivim. Posledice nadaljevanja izključevanja se namreč kažejo za potencialno usodne. Stigma nima ekonomskih koristi, ker je stigmatiziranih preveč. Vključitev, prilagoditev delovnih mest, podporno zaposlovanje, okrepitev zdravstvenih služb, prilagoditev izobraževalnih programov in pomoč pri starševstvu so nujni.

Smernice, sprejete na lizbonskem srečanju evropske komisije (direktoriat za zdravje in varstvo potrošnikov), zahtevajo integracijo zdravljenja duševnih motenj v osnovno zdravstveno varstvo, v politiko ter izobraževalni, zdravstveni, socialni in zaposlitveni sistem, integracijo skrbi za duševno zdravje v nujne medicinske službe, socialne službe in v gospodarstvo ter skrb za človeške pravice. Pri nas je vse našteto problem. Osnovno zdravstveno varstvo deluje s tretjino manj zdravnikov kot v drugih evropskih državah. Integracija duševnega zdravja v vse sektorje in politike se prebija v nacionalni načrt duševnega zdravja, ki nastaja še vedno brez osnovnih potrebnih podatkov o zdajšnjem stanju in potrebah. Načrtuje se na pamet in glede na politično moč načrtovalcev. Povezovanje med službami je leporečje, brez potrebnih finančnih sredstev.

Vir: Sobotna priloga

Si ne znate pomagati iz duševne stiske? Posvetujte se na forumu Skrb za duševno zdravje na >>


Sledite nam