fbpx

Hrana za razvoj in povečano sposobnost možganov

arhiv

V otroštvu so nam starši in učitelji nenehno ponavljali, naj jemo veliko orehov, lešnikov, bučnih semen in fižola. Zdravnik pa nas je po dvorišču »lovil«…

V otroštvu so nam starši in učitelji nenehno ponavljali, naj jemo veliko orehov, lešnikov, bučnih semen in fižola. Zdravnik pa nas je po dvorišču »lovil« z žlico ribjega olja. Rekli so, da je vse to za naše mlade možgane in da bomo zaradi tega bolj pametni. Danes vemo veliko več o možganih kot pred desetletji, toda znanost je samo potrdila, kako prav so imeli že takratni zdravniki, učitelji in starši.

Takratna hrana je bila vsebinsko bogatejša z vidika hranilnih in zaščitnih snovi, življenje samo pa bolj preprosto in manj stresno kot danes. Zato bi morali danes, ko so življenjske razmere bolj zapletene, za možgane še bolj poskrbeti z različnimi in pestrimi živili. Možgani nenehno potrebujejo več kot 80 različnih snovi: aminokislin, vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin, vodo, glukozo, encime in drugo. Če pride do primanjkljaja naštetih snovi, razpoloženje niha, koncentracija pada, spomin peša, povečujejo se razdražljivost in nemir, nespečnost, tesnoba in hiperaktivnost.

Zapletena sestava možganov

Možgani so najbolj zapleten organ človekovega telesa. So središče za mišljenje, govor, čustva in nadzor premikanja. Sposobni so opravljati več nalog skupaj, četudi zelo zapletenih. Navzven so podobni trdemu želeju in vsebujejo 100 milijard živčnih celic ali nevronov. Vsak nevron je sestavljen iz več razvejanih izrastkov, dendritov, in nitastega živčnega vlakna, imenovanega akson, po katerem se prenašajo impulzi. Na koncu aksona so številni živčni sklopi, imenovani sinapse, odebelitve, ki spominjajo na čebulice. V njih so nevrotransmiterji, to je okrog 60 različnih biokemičnih snovi, ki prenašajo impulze. Vsako sekundo se iz enega nevrona v drugega prenese na milijone sporočil. Prenašalci živčnih sporočil od enega nevrona do drugega potujejo z veliko hitrostjo, tudi do 450 km na uro. To so zlasti serotonin, endorfin, noradrenalin, dopamin in acetilholin. Svojo nalogo lahko hitro in učinkovito opravijo le, če imajo vsak trenutek na voljo še vitamine in minerale iz hrane. Pred poškodbami jih varujejo lobanja in membrana pod njo ter sistem, imenovan krvno-možganska pregrada, ki kot filter varuje možgane pred vdorom strupov, vendar ni povsem zanesljiv. Prepušča nekatere nekoristne in škodljive snovi, med njimi alkohol, narkotike, nikotin in kofein.

Vir: Naša lekarna

Ali vas zanima, kako kombinirati živila glede na posebne prehranske zahteve? Več na forumu Prehrana in varnost živil na >>


Sledite nam