fbpx

35 let Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

arhiv

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) prav danes obeležuje 35. obletnico, ko smo s preselitvijo v novo glavno stavbo rešili izjemno prostorsko stisko tako bolnikov kot…

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) prav danes obeležuje 35. obletnico, ko smo s preselitvijo v novo glavno stavbo rešili izjemno prostorsko stisko tako bolnikov kot zaposlenih. Zgradba je bila grajena v več fazah. V letošnjem letu tudi obeležujemo 40. letnico preselitev 600 bolnikov v novo stavbo, tako da so se prve »naselitve« bolnikov zgodile že nekaj let pred uradno otvoritvijo, ki je bila 29. novembra 1975. leta.

»Človek redko doživi tolikšno srčnost, odgovornost in moč, s kakršno so graditelji in osebje kliničnega centra (današnji UKCL) takrat ustvarjali to prepotrebno dobrino slovenskega zdravstva in celotne družbe,« se danes spominja Janez Zemljarič, direktor Kliničnih bolnic v času med letoma 1968 in 1973. »Po 35 letih od same otvoritve lahko samo še z večjo prepričljivostjo potrdim nekoč izrečen stavek: da smo takrat zmogli skoraj nemogoče, saj so se klinične bolnice dolga leta spopadale z izjemno težkimi razmerami. Vprašanje, kdaj in kako se lotiti sprememb, je bilo odprto ves povojni čas. »

Takrat so se srečevali s številnimi vprašanji, ključni sta bili dve: prvo je bilo vsebinsko (ali naj zgradimo sodobnejši klinični center ali novo mestno bolnišnico), drugo pa tisto stalno vprašanje, vprašanje financiranja. Ravno zaradi težav v zvezi s financiranjem se je gradnja leta 1970 skoraj ustavila. Zaradi neznosnih razmer, zlasti v kirurških strokah, so se kljub vsemu odločili za postopno selitev v nastajajoči hospitalni objekt; konec leta 1970 se je v 8. nadstropje nove stavbe preselil urološki oddelek stare kirurške klinike. Zdravniki, medicinske sestre in drugo osebje so z neponovljivim žarom in napori izvajali delo v novi stavbi sredi gradbišča. Ravno njihov žar in obvladljivost situacije je pripeljala do tega, da so vendarle zbrali moči in sredstva za postopno nadaljevanje dela, ki je leta 1975 pripeljalo do dokončne otvoritve.

Za dokončanje stavbe je sicer izjemno pomemben nov, popolnejši program Kliničnih bolnic, ki je nastal leta 1971. V njem je dozorelo spoznanje, da je program poleg posteljnega dela opredelil še diagnostične, terapevtske in oskrbovalne enote. Slovenija se je, potem ko je izgradila tako velik in sodoben center, hkrati opredelila tudi za širši razvoj bolnišnične dejavnosti s pomočjo drugih objektov. V novem programu je bilo razširjeno tudi število dejavnosti, ki so prehajale v moderno opredelitev in tehnološko izpopolnjevanje objektov za diagnostiko, kurativo, rehabilitacijo in kvalitetno pedagoško ter raziskovalno delovanje. Do dokončanja gradnje je pripeljala neustavljiva notranja moč, enotnost in privrženost vseh sodelujočih: tako gradbincev kot tudi vseh zaposlenih. Zasnova objekta pa je takšna, da še danes omogoča nadaljnje dozidave.

Ob tej priložnosti bomo 21. decembra 2010 organizirali slavnostno konferenco in manjšo razstavo z vpogledom v zgodovino gradnje glavne stavbe UKC Ljubljana, ki bo v avli v pritličju na ogled približno mesec dni, kasneje pa bo trajno premaknjena v upravno stavbo UKC Ljubljana.


Sledite nam