fbpx

Najbolj hudo mi je bilo, ko mi ni dala roke

arhiv

Do otrok in mladostnikov, prav tako tudi do odraslih z motnjami v duševnem razvoju, Slovenija še ni na široko odprta. Ostajajo nekje na robu družbe…

Do otrok in mladostnikov, prav tako tudi do odraslih z motnjami v duševnem razvoju, Slovenija še ni na široko odprta. Ostajajo nekje na robu družbe in so brez možnosti odločanja. Kakšen je njihov svet, ki ga nočemo ali ne zmoremo uvideti? V dokumentarnem filmu Nevidni enajstletni Blaž z downovim sindromom opazovalce odkritosrčno povabi, da se potopijo vanj. V njegov svet doživetij. Izkušenj. Avantur. Želja. In sanj. Svojo drugačnost neobremenjeno deli s sleherniki. S tistimi, ki si vzamejo čas za ljudi okoli sebe in si upajo pogledati čez. Na drugo stran. V nevidnost, ki je presenetljivo podobna življenju navadnih ljudi.

BLAŽ

Neopisljiva lepota se kaže v milih potezah. Na obrazu toplina in prizanesljivost. Ob plahem nasmešku se ličnice komaj vidno dvignejo proti modrim begajočim očem. Mehka dlan seže v roko. Obstoji v zraku. Kot bi tehtala, da bi ji morda utegnila uiti. Besede se luščijo polagoma, komaj slišno. Na trenutke pa domislice, ki se prekopicajo po glavi, glasneje zažuborijo.

Blaž. Enajstletnik ima downov sindrom. In veliko srce. Življenje kipi iz njega. Z nastopom v dokumentarnem filmu Nevidni je potrdil svoj pogum. In utrdil pomembnost. Zvedav fant je brez oklevanja pokazal interes za nastopanje. Med snemanjem je v sebi odkrival vlogo bodočega snemalca. Tega ni skrival. Tudi tega ne, da natančno ve, da je glavni igralec. »Zelo dobro je bilo. Vse mi je bilo všeč. Ponosen sem nase,« resno pritrdi. Radosten je ob pohvali. Prav nič samovšečen. Motivira ga, kadar je uspešen v novi socialni izkušnji.

DRUGAČNOST

Da, Blažu in toliko njemu podobnih z zmernimi, težjimi in hudimi motnjami v duševnem razvoju naš svet ne vzbuja nelagodja. Oni nas nimajo za drugačne. V svoji nedolžnosti nas sprejemajo, kakršni smo. Tudi naše vrline. In napake. Kako to, da ne premoremo več razumevanja in empatije do ljudi s posebnostmi? Zakaj je odpor do drugačnosti tako trdoživ?

»Namen je ozavestiti širšo javnost in približati problematiko slehernemu človeku, odpraviti predsodke in stereotipe, izzvati čustven in buren odziv na svet, ki ga večinoma raje spregledamo,« dokumentarni film Nevidni označujejo na Zavodu Drugo oko, Handicap Film Production. Spontano približevanje resnici – »kjer otrok z zdravim razmišljanjem, pogledom in čustvi opredeljuje lasten obstoj, svoja čustva, ljubezen, želje in sanje, življenje kot dar« – je odskočna deska širjenja obzorja.

Vir: priloga ONA

Obiščite spletni forum Otroci s posebnimi potrebami in izvedeli boste več na >>


Sledite nam