fbpx

Anatomija in fiziologija debelega črevesa in danke

arhiv

Človeško črevesje je sestavljeno iz več delov. Tanko črevo je dolgo okrog 7 metrov, maligni tumorji so v tem predelu zelo redki. Debelo črevo se…

Človeško črevesje je sestavljeno iz več delov. Tanko črevo je dolgo okrog 7 metrov, maligni tumorji so v tem predelu zelo redki. Debelo črevo se deli na slepo črevo (cekum) s slepičem (apendiks), navzgor potekajoči del (ascendentni kolon), prečni del (transverzalni kolon), navzdol potekajoči del (descendentni kolon) in sigmo (sigmoidni kolon). Dolgo je okrog 1,2–1,6 metra. Danka (rektum) je samostojni del črevesa, ki ima vlogo rezervoarja.

Debelo črevo opravlja dve osnovni funkciji: absorpcijo in transport.
V debelem črevesu se absorbirajo voda in elektroliti. Tekoča vsebina, ki pride iz tankega črevesa, se tako postopoma spremeni v gostejše blato. V kolonu se vsrkajo tudi maščobne kisline, ki so poglavitno hranilo epitelijskih celic kolona.
Črevesna peristaltika je gibanje črevesa zaradi krčenja različnih vrst in omogoča transport črevesne vsebine proti danki.

Rak debelega črevesa in danke

Kadar se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane tumor. Tumorji so lahko benigni ali maligni. Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav in jih kirurško ali endoskopsko lahko odstranijo. Po odstranitvi navadno ne zrastejo ponovno, prav tako se ne razširijo v druge dele telesa.

Maligne tumorje debelega črevesa in danke imenujemo tudi rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak. Ti tumorji največkrat vzniknejo iz žleznega epitelija na sluznici debelega črevesa. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko prek krvi ali limfe zaidejo v druge dele telesa, kjer nastanejo rakavi zasevki oziroma metastaze. Rak debelega črevesa in danke najpogosteje zaseva v jetra, pljuča in kosti.

Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko pojavnostjo in umrljivostjo. V Sloveniji letno zboli več kot 1400 ljudi, okrog 700 pa jih letno umre.

Pred 50. letom zboli manj kot 10 % bolnikov, starost največjega deleža zbolelih ob diagnozi pa je med 50 in 75 let. Zato so po 50. letu preventivni pregledi za celotno prebivalstvo velikega pomena.

Ob postavitvi diagnoze ima pri nas več kot 60 % bolnikov že napredovalo bolezen, več kot 20 % bolnikov tudi oddaljene zasevke. Ta podatek je skrb vzbujajoč, saj v tujini kar polovico primerov raka debelega črevesa in danke odkrijejo prej, ko je bolezen še omejena.

Rak debelega črevesa in danke je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, ko se še ni razširil po telesu. Z odkrivanjem predrakavih sprememb in zgodnjih oblik raka ter z ustreznim ukrepanjem lahko preprečimo nadaljnji razvoj tumorjev. Dostopen in enostaven za uporabo je test na prikrito krvavitev v blatu. Če je rezultat testa pozitiven, je treba opraviti kolonoskopijo (pregled debelega črevesa s kolonoskopom), ki je edina zanesljiva metoda za ugotavljanje raka debelega črevesa.

S sistematičnim presejanjem prebivalstva nad 50 let in primernim ukrepanjem je mogoče za tretjino zmanjšati smrtnost zaradi te bolezni.

Stadiji bolezni opisujejo razširjenost rakave bolezni. Poleg starosti bolnika in njegovega splošnega zdravstvenega stanja omogočajo zdravniku določiti načrt zdravljenja. Zdravnik opredeli stadij bolezni z diagnostičnimi preiskavami in na podlagi patohistološkega izvida.

  • Stadij I: Tumor je omejen na črevesno sluznico ali mišično plast črevesne stene, vendar se ni razširil zunaj črevesa.
  • Stadij II: Tumor je prerasel celotno steno črevesa ali vrašča v sosednje organe, vendar se ni razširil v področne bezgavke (ob črevesju).
  • Stadij III: Rak se je razširil na področne bezgavke.
  • Stadij IV: Rak se je razširil v druge organe (jetra, pljuča in druge organe).

Vir: onkologija.si

Obiščite forum Rak debelega črevesa in danke, ter povprašajte za nasvet na >>


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?