fbpx

Mesec november – mednarodni mesec boja proti raku pljuč

arhiv

Prof.dr. Matjaž Zwitter z Onkološkega inštituta v Ljubljani, prof.dr. Tanja Čufer in prim. Nadja Triller iz bolnišnice Golnik KOPA so predstavili ključne podatke o bolezni…

Prof.dr. Matjaž Zwitter z Onkološkega inštituta v Ljubljani, prof.dr. Tanja Čufer in prim. Nadja Triller iz bolnišnice Golnik KOPA so predstavili ključne podatke o bolezni in zdravljenju.

Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc,  predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije g. Mirko Triller in predstavnik civilne pobude Na-Vdih mag. Samo Pitamic so predstavili pogled društev bolnikov ter skupno akcijo ozaveščanja »Ne zasenči svoje usode!«

Rak pljuč je eden izmed najpogostejših rakov pri moških ter četrti najpogostejši rak pri ženskah. Pojavnost pri ženskah žal še vedno narašča, predvsem kot posledica kajenja. Ozaveščenost, prenehanje kajenja, zgodnje odkrivanje bolezni ter celovita oskrba in dobra informiranost bolnikov so ključni v boju proti tej bolezni. O tem so na tiskovni konferenci spregovorili vodilni strokovnjaki za to področje ter predstavniki društev bolnikov in civilne pobude. Predstavljena je bila nova knjižica »Sistemsko zdravljenje pljučnega raka«, ki na  bolnikom razumljiv in prijazen način predstavlja zdravljenje pljučnega raka.

Rak pljuč, rak dojke in rak prostate so najpogostejši raki v zahodnih industrijskih državah.

Rak pljuč je drugi najpogostejši rak pri moških (za rakom prostate), pri ženskah pa je po pogostnosti na četrtem mestu (za rakom dojke, kože in debelega črevesa). V Sloveniji letno zboli več kot 1200 ljudi, prek 1100 jih letno zaradi te bolezni umre. Zadnjih pet let rak pljuč med moškimi ne narašča več, pri ženskah pa je žal še vedno v strmem porastu.

Pri velikem deležu bolnikov je rak pljuč posledica kajenja, zbolevajo pa tudi nekadilci.

Tveganje je odvisno od števila pokajenih cigaret, z leti trajanja kajenja narašča in je večje pri kadilcih, ki so pričeli kaditi že v rani mladosti. S primerno ozaveščenostjo in prenehanjem kajenja lahko obolevnost za pljučnim rakom precej zmanjšamo. Kot je izpostavila prim. Nadja Triller, je pri nastanku raka pljuč pomembna tudi dednost ter prisotnost rakotvornih snovi v okolju in na delovnem mestu (npr. azbest).

Tumorji pljuč v začetnem stadiju običajno ne povzročajo težav, prvi znaki bolezni so neznačilni in zelo raznoliki in bolniki velikokrat pridejo k zdravniku šele, ko je bolezen že napredovala. Najpogosteje gredo bolniki k zdravniku zaradi kašlja ali zaradi spremembe karakterja kroničnega kašlja (kadilci). Bolniki med drugim navajajo tudi utrujenost, hujšanje, zbadanje ali bolečine v prsnem košu ter neredko obilen, občasno krvavo obarvan izmeček. Zaradi neznačilnih znakov običajno odkrijemo bolezen v napredovali fazi.

Predvsem kadilci, ljudje, ki se z rakotvorni snovmi srečujejo v delovnem in bivalnem okolju in tisti, ki so rakom pljuč dedno obremenjeni, bi morali biti na zgodnje znake bolezni toliko bolj pozorni in se pravočasno pogovoriti s svojim zdravnikom.

Zgodnje odkrivanje s presejalnimi testi se pri raku pljuč ni pokazalo za učinkovito. Upravičeno je le pri ljudeh z visokim tveganjem za nastanek raka; pri bolnikih, ki so že preboleli raka pljuč, grla ali žrela, bolnikih z družinskim tveganjem za nastanek raka, pri poklicni izpostavljenosti rakotvornim snovem ter pri tistih, ki so prenehali kaditi.

Pri večini bolnikov se načini zdravljenja prepletajo, od kirurgije, obsevanja, zdravljenja s kemoterapevtiki in tudi z novimi tarčnimi zdravili. Pri načrtovanju zdravljenja s sistemsko terapijo (kemoterapija, tarčna zdravila) je izjemnega pomena dobra diagnostika. Tkivna diagnoza, določitev razširjenosti bolezni in laboratorijska določitev različnih bioloških označevalcev omogočijo bolnikovemu tumorju prilagojen, individualiziran način zdravljenja. Bolniki ob sistemskem zdravljenju prejemajo tudi podporno in simptomatsko zdravljenje, katerega namen je lajšanje težav, povezanih z zdravljenjem in samo boleznijo.

Zaradi prijaznejših shem zdravljenja, ki omogočajo bolnikom, da večino časa med zdravljenjem preživijo doma, je pomembno, da so bolniki opozorjeni na možne zaplete zdravljenja. S dobrim poznavanjem delovanja zdravil in spremljajočih bolezni je mogoče z učinkovitim podpornim zdravljenjem mnoge neželene učinke omiliti ali jih celo preprečiti.  V ta namen je Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije izdalo knjižico »Sistemska terapija pljučnega raka«, ki jo je predstavila ena izmed avtoric in recenzentka prof.dr. Tanja Čufer iz Bolnišnice Golnik.

Rak pljuč je bolezen, ki marsikje v svetu še vedno predstavlja stigmo in tabu. Tega vprašanje se je dotaknil mag. Samo Pitamic iz civilne pobude Na-Vdih. Predstavil je mednarodno raziskavo v izvedbi Global Lung Cancer Coalition (svetovnega združenja za boj proti raku pljuč), v kateri je sodelovalo tudi 1000 naključno izbranih Slovencev, ki je žal pokazala, da smo tudi na tem področju v Sloveniji manj strpni od večine prebivalstva sodelujočih držav. Da bi širšo javnost bolje seznanili z boleznijo so v letošnjem novembru združili moči tudi društva bolnikov, civilna pobuda, farmacevtska industrija in mediji.

Podrobnejše informacije o raziskavi preberite v priloženi PRILOGI z naslovom PERCEPCIJA BOLEZNI

Letošnje aktivnosti tečejo pod skupnim geslom »Ne zasenči svoje usode!«. Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc ter predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije g. Mirko Triller sta predstavila aktivnosti obeh društev in letošnjo skupno akcijo, kjer s srebrno sivimi pentljicami – simbolom boja proti raku pljuč, plakati in ozaveščevalnimi oglasi po zdravstvenih ustanovah, trgovskih in športnih centrih skupaj s partnerji opozarjajo širšo javnost na rak pljuč.

Preberite izkušnje oseb obolelim za rakom na spletnem forumu Kako živeti z rakom? na >>


Sledite nam