fbpx

Nacionalni program finančnega izobraževanja

arhiv

Podpora potrošnikom ali nov kanal za trženje finančnih storitev? Čeprav se je Slovenija z vstopom v OECD zavezala sprejeti Nacionalni program finančnega izobraževanja (NPFI), katerega…

Podpora potrošnikom ali nov kanal za trženje finančnih storitev?

Čeprav se je Slovenija z vstopom v OECD zavezala sprejeti Nacionalni program finančnega izobraževanja (NPFI), katerega cilj je postaviti temelje za neodvisno izobraževanje potrošnikov o finančnem poslovanju in finančnih storitvah, v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da so rezultati dela posebne delovne skupine pri ministrstvu za finance zaskrbljujoči. Po oceni ZPS predlog NPFI, ki ga mora potrditi še vlada, služi predvsem interesom ponudnikov finančnih storitev, ne pa potrošnikom. Zato od ministrstva za finance zahtevajo nujne izboljšave nacionalnega programa, od vlade pa pričakuje, da bo sprejela program, ki bo potrošnikom zagotavljal nevtralne in objektivne informacije o finančnih odločitvah.

Po več kot pol leta usklajevanja v medresorski delovni skupini, ki jo vodi ministrstvo za finance, ZPS ugotavlja, da predlog NPFI ne vsebuje ustreznih strokovnih podlag za učinkovito izvedbo izobraževalnih aktivnosti, obenem pa ne zagotavlja neodvisnosti in nepristranskosti finančnega izobraževanja. Vodstvo delovne skupine je ignoriralo ključne predloge potrošniške organizacije in povsem sledilo smernicam predstavnikov stanovskih združenj finančnega sektorja.

Banke, zavarovalnice in drugi finančni ponudniki program finančnega izobraževanja vidijo kot priložnost, da s pomočjo javnega denarja vstopijo v osnovne in srednje šole ter da »primaknejo lonček« tudi za financiranje poklicnih izobraževanj za zaposlene v finančnem sektorju. Breda Kutin, predsednica ZPS, pravi: »Ne moremo se znebiti občutka, da se je ministrstvo za finance že v naprej odločilo, da so ravno ponudniki finančnih storitev najprimernejše institucije za izobraževanje potrošnikov. Ocenjujemo, da bi bil njihov vstop v izobraževalni sistem nevaren precedens, ki bi mu v prihodnosti z veseljem sledili tudi na primer farmacevtska ali prehranska industrija.«

Pri ZPS so ministra za finance dr. Franca Križaniča konec septembra posebej opozorili na resne pomanjkljivosti predloga NPFI, vendar njihove pripombe niso bile upoštevane. Zato so konec prejšnjega tedna prošnjo za podporo naslovili še na druga pristojna ministrstva, na ministrico za gospodarstvo mag. Darjo Radić, ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča in ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika. ZPS ocenjuje, da mora program predstavljati strokovno in nevtralno podlago za izobraževanje ter ob enem določiti nedvoumne kriterije za izključitev trženja finančnih produktov in storitev iz izobraževalnega procesa.

Težko si je predstavljati, da bi potrošniki od finančnih ponudnikov lahko prejeli nevtralne informacije o finančnih produktih in storitvah, ki jih le-ti tržijo. ZPS pri ponudnikih pogosto zaznava zavajajoče poslovne prakse ter nespoštovanje pogodbenih obveznosti in zakonodaje, kot se je na primer dogajalo pri Modrem varčevanju ali pa pri izogibanju vračil nezakonito zaračunanih provizij za dvig na bankomatih druge banke. Boštjan Krisper, svetovalec ZPS za finančno področje, je povedal: »Je ob tem sploh še treba spomniti na to, da so nekatere slovenske banke svoje pogodbene obveznosti do varčevalcev izpolnile šele takrat, ko jih je v to na sodišču prisilila ZPS. Pri tem ne gre pozabiti, da so tudi finančni ponudniki v veliki meri soodgovorni za gospodarsko-finančno krizo, račune za to pa plačujemo potrošniki.«

Finančno izobraževanje je danes izredno pomembno, saj se vse več odgovornosti prenaša na posameznika. Za sprejemanje odločitev o financiranju nakupa strehe nad glavo ali pa varčevanja za dodatno pokojnino potrošniki potrebujejo dostop do neodvisnih in razumljivih informacij o finančnih produktih in storitvah. »Nujno je tudi bolj poglobljeno znanje o vsakodnevnem finančnem poslovanju in načrtovanju, ki ga je potrebno učiti že v šolah. Skupaj z ukrepi za večjo preglednost finančnih storitev in strožjim nadzorom nad ponudniki je učinkovito finančno izobraževanje pogoj, da bo slovenski finančni trg deloval tudi v korist potrošnikov. Prepustiti finančno izobraževanje ponudnikom je tako, kot bi volku naložili, da čuva ovce,« še dodaja Krisper.

Več informacij preberite na spletnem naslovu >>


Sledite nam