fbpx

V UKC Ljubljana prvič na svetu uporabili žilnega robota za posege na femoralnem žilju

arhiv

Na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike, Inštitutu za radiologijo in Kliničnem oddelku za žilne bolezni Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana…

Na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike, Inštitutu za radiologijo in Kliničnem oddelku za žilne bolezni Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v septembru prvič na svetu uporabili žilnega robota za posege na femoralnem žilju.

Robot, ki so ga posebej za to pripeljali iz ZDA, je prvi v razvoju robotske tehnologije za potrebe žilne kirurgije, in se pridružuje drugima dvema, ki se uporabljata v elektrofiziologiji in kirurgiji na sploh. Prof. dr. Borut Geršak, dr. med., predstojnik KO za kirurgijo srca in ožilja je povedal: «Gre za »pravega« robota, torej napravo, ki ne posnema zgolj roke kirurgov, ampak zdravnik z njim upravlja preko vmesnikov, ki nimajo nobene podobnosti s kirurškimi ali drugimi inštrumenti. To je mogoče opraviti daleč stran od bolnika, lahko v drugi sobi, ali še dlje. Ker se pri omenjenih posegih uporablja tudi rentgenska naprava, je ta oddaljenost pomembna, saj zdravstveni delavci niso izpostavljeni rentgenskemu sevanju.«

Robot omogoča hitrejše in bolj natančno vodenje katetrov in vodilnih žic po telesu, z njim je mogoče voditi katetre tudi v najbolj zvijugane predele, oziroma v predele, ki so s klasično tehniko težko dostopni, ali pa zahtevajo veliko časa, da se do njih pristopi. V povezavi z robotom so bili tudi prvič na svetu uporabljeni specialni katetri in vodila, katerih posebnost je, da jih lahko zdravnik oziroma robot krivi na željo, jih obrača, sprošča in na ta način hitreje in enostavneje prodira preko anatomsko težko ali težje dostopnih predelov.

Posege, ki jih je odobrila Republiška etična komisija, so opravili na 20 žilah pri več pacientih, vsi posegi so bili uspešni. Poglaviten namen, ki si ga je zastavila ekipa, ki je pri tem sodelovala, to je varnost sistema, je bil s tem dosežen. Pri posegih je sodelovalo veliko ljudi, tako domačih kot tujih strokovnjakov, ki so preživeli v Sloveniji  14 dni.

V ožji ekipi so poleg prof. dr. Borut Geršaka, ki je bil vodja raziskave in dr. Milenka Stankoviča  sodelovali še ameriška strokovnjaka dr. Jean Bismuth in prof. Alana Lumsden,  prof. dr. Aleš Blinc, dr. Vinko Boc, dr. Juš Kšela in dr.Boris Robič; anesteziologi doc. dr. Maja Šoštarič, dr. Špela Mušič, dr. Dominika Oroszy, dr. Nenad Danojevič, dr. Bojan Kontestabile in dr.Nikola Andonov. Inštrumentarji Franci Pajk, dipl. MT, Nina Visočnik, dipl. med. ses., Marija Zrim, dipl. med. ses., Nina Samsa, dipl. med. ses.; radiološki inženirji Marko Repnik, Marko Klavžar in Matevž Čadej ter anesteziološki tehniki Robert Copič, DMT, Zlatko Grubešič, DMT, in Magdalena Prelovšek,dipl. med. ses..

Z ameriške strani, ki razvija robote, pa so bili prisotni številni inženirji  in tudi oba ustanovitelja, Fred Moll in Dan Wallace, ki je bil pred tem, da se je pričel ukvarjati z izdelavo robotov, zaposlen v kontroli vesoljskih poletov misij Shuttle (NASA).


Sledite nam