fbpx

Nekoč so bile pravljice za lahko noč

arhiv

Dediščina za vse generacije Četudi je generacija otrok, ki je odraščala s televizijo, najpogosteje dobila večerni ultimat za odhod v posteljo, ko so si beli…

Dediščina za vse generacije

Četudi je generacija otrok, ki je odraščala s televizijo, najpogosteje dobila večerni ultimat za odhod v posteljo, ko so si beli zajčki Mikija Mustra skrtačili zobe in smuknili pod odejo, so si najmlajši člani družin, v katerih domovanja so pogosto prihajali najprepoznavnejši glasovi nekdanjega Radia Ljubljana (današnjega Radia Slovenija ), lahko izprosili še nekaj budnih minut z radijsko pravljico za lahko noč.

Prva generacija poslušalcev, ki je po še danes enako zvenečem avizu Urbana Kodra ob radijskih sprejemnikih zdržala dobrih deset minut, že stopa med babice in dedke, saj radijska oddaja, ki tako rekoč nikoli ni odpadla, praznuje že 45. rojstni dan. In je, kot kaže letošnji javni razpis za izvirno pravljico, še daleč od tega, da bi ji lahko zaželeli lahko noč.

Nacionalna radijska hiša je zelo ponosna na eno od oddaj z najdaljšo tradicijo, v uredništvu Programa za mlade pa med poizvedovanjem o zanimivostih iz zgodovine in aktualnih priprav niso mogli skrivati otroške iskrivosti in navdušenja, ki so ga gotovo morali kazati že ustanovitelji oddaje Lahko noč, otroci.

Kot se spominja Frane Podobnik, ki ob pomoči Alje Verbole še danes bedi nad tem drobcem iz nabora oddaj za najmlajše, se je zamisel o pravljici, ki bi otroke iz radijskih sprejemnikov zazibala v spanec, rodila Tonetu Sojerju pod uredništvom Bože Novak. Ko se je Sojer v poznih sedemdesetih letih upokojil, je skrb zanjo prevzel Podobnik. V osemdesetih so oddajo urejali vsi takratni sodelavci Otroškega in mladinskega programa, vsak pa je vnesel kakšen nov ključ, po katerem so jemali pravljice iz različnih obdobij in kulturnih ozadij.

Zanimivo je, da je prva oddaja leta 1964, v kateri so povedali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu ob glasbeni priredbi skladatelja in dirigenta Kruna Cipcija, trajala kar 35 minut, potem se je skrajšala na pet minut in jo je predvajal Drugi program Radia Ljubljana, že leto pozneje pa se je Lahko noč, otroci podaljšala na deset minut in tako je ostalo do današnjih dni.

Da bi bile pravljice čim raznovrstnejše

»Že Sojer je imel sistem, kako ohraniti oddajo čim raznovrstnejšo, in za to skrbimo še danes. Vedno smo pazili, da smo izbirali ljudske pravljice in avtorska besedila ter da so bili v izboru prevodi in izvirna dela slovenskih pisateljev, poleg tega smo občasno, odvisno od denarja, objavljali javne natečaje, kot je bil letošnji, na katerega je prispelo kar 742 še neobjavljenih pravljic. Tako dobijo priložnost tudi mladi, neuveljavljeni avtorji,« je Frane Podobnik ponosen na zbrano gradivo, ki ga je s prevodi pripovedk obogatil tudi sam.

Vir: delo.si

Preberite zamisli, predloge in izkušnje o igrah primernih za najmlajše na forumu : Starši in otroci na >>


Sledite nam